Vabljeni na tretji rok predstavitev tem doktorskih disertacij v okviru Samostojnega raziskovalnega dela I. v 1. letniku študija in predstavitev izsledkov doktorskih disertacij v okviru Samostojnega raziskovalnega dela III. v 3. letniku študija. Predstavitve se bodo odvile v sejni sobi ZRC SAZU, Novi trg 2, Ljubljana po naslednjem razporedu:

ČET, 15. 9. 22 | 14:00 | Leksikologija, leksikografija, slovničarstvo | SRD I. | Jera Sitar:

Razmerje med žargonom in terminologijo na primeru fizioterapije.

Predlagana mentorica: doc. dr. Mateja Jemec Tomazin

Komisija: izr. prof. dr. Nataša Jakop, doc. dr. Mojca Žagar Karer, red. prof. dr. Andreja Žele

PON, 19. 9. 22 | 13:00 | Humana geografija | SRD I. | ZOOM | Marko Senčar Mrdaković:

Družbena razmerja v urbanem javnem prostoru: konflikti in sodelovalne prakse v starem mestnem jedru Kopra in Ljubljane

Predlagan mentor: doc. dr. Jani Kozina, predlagana somentorica: doc. dr. Špela Ledinek Lozej

Komisija predstavitve: doc. dr. David Bole, doc. dr. Jani Kozina, doc. dr. Janez nared

PON, 19. 9. 22 | 14:00 | Kulturna zgodovina | SRD I. | ZOOM | Vita Zalar:

Conceptual history of gypsiness: Habsburg and post-Habsburg perspectives, 1860-1940 (Konceptualna zgodovina ciganskosti: habsburške in post-habsburške perspektive, 1860-1940)

Mentor: red. prof. dr. Oto Luthar, somentor: doc. dr. Ari Joskowitz.

Komisija: dr. Martin Pogačar, prof. dr. Christian Promitzer, izr. prof. dr. Petra Svoljšak

SRE, 21. 9. 22 | 14:00 | Antropologija: razumevanje svetotvornih praks | SRD I. | Ana Reberc:

Rabe preteklosti v afroameriških skupnostih

Predlagana mentorica: dr. Nataša Rogelja, predlagana somentorica: doc. dr. Martina Bofulin

Komisija predstavitve: doc. dr. Nataša Gregorič Bon, doc. dr. Ana Hofman, red. prof. dr. Borut Telban.

SRE, 21. 9. 22 | 15:00 | Antropologija: razumevanje svetotvornih praks | SRD III. | Ahac Meden:

The role of digital humanities for sharing knowledge in public scientific institutions (Vloga digitalne humanistike pri širjenju znanj v javnih raziskovalnih ustanovah)

Mentorica: doc. dr. Maja Petrović Šteger, somentor: izr. prof. dr. Dan Podjed

Komisija: doc. dr. Nataša Gregorič Bon, izr. prof. dr. Ana Hofman, red. prof. dr. Borut Telban.

Udeležba ostalih študentk in študentov doktorskega študija Primerjalni študij idej in kultur na predstavitvah kolegov in kolegic je obvezna za opravljanje študijske obveznosti Raziskovalnega seminarja I. (v 1. letniku) in Raziskovalnega seminarja II. (v 2. letniku) in se bo beležila s prezenčno listo.

Vabljeni tudi drugi zainteresirani!

Obveščamo vas, da bo v ponedeljek, 5. septembra 2022, ob 11. uri, Tina Berden na doktorskem študijskem programu 3. stopnje Primerjalni študij idej in kultur, modul Tisočletja med Jadranom in Podonavjem, javno zagovarjala doktorsko disertacijo z naslovom:

Navport (Vrhnika) – arheološko najdišče Kočevarjev vrt.

Mentorica: izr. prof. dr. Jana Horvat.

Komisija: izr. prof. dr. Janka Istenič, doc. dr. Andrej Gaspari in doc. dr. Tina Žerjal.

Zagovor bo v Mali dvorani ZRC SAZU, Novi trg 4, 2. nadstropje, Ljubljana.

Vljudno vabljeni.

Vabimo vas na nastopno predavanje, ki ga bo imel kandidat za izvolitev v naziv docenta za predmetno področje geografije, dr. Matej Lipar:

Geomorfološki izzivi ravnine Nullarbor v Avstraliji.

Nastopno predavanje bo v torek, 30. avgusta 2022, ob 11. uri, v Mali dvorani ZRC SAZU, Novi trg 4, 2. nadstropje, Ljubljana.

Nullarbor je ena največjih kraških ravnin na svetu in se razprostira med Veliko Viktorijino puščavo na severu in Južnim oceanom na jugu Avstralije. Znana je po navidezno osupljivo ravnem in nerazčlenjenem površju, a gledano podrobneje gre za izjemno dinamično menjavanje blagih reliefnih oblik, ki so odsev okoljskih procesov zadnjih 15 milijonov let. Pri tem ima osrednjo vlogo zakrasevanje kamnine in nastanek kraških reliefnih oblik kot so plitve kotanje (dajasi), zatrepne doline, udornice ter jame. Nekatere jame so globoke preko 100 metrov in za tiste najgloblje so značilna jezera brakične vode ter izrazito dolgi podvodni rovi. Kljub mnogim potapljaškim prizadevanjem pa originalnih (epi)freatičnih rovov do sedaj še nismo dosegli, zato nastanek teh jam še vedno ni povsem jasen.

Na izoblikovanost površja Nullarborja pa so poleg zakrasevanja vplivali tudi eolski in fluvialni procesi, pri čemer interpretacija geomorfološkega razvoja Nullarborja postaja vse bolj zapletena. Zadnje raziskave nakazujejo celo na možnost, da so se na površini Nullarborja ohranile prvotne reliefne oblike sedimentacijskega okolja apnenca, s tem pa odprle vrata novim izzivom rekonstrukcije geomorfologije nekdanjega morskega dna.

Dr. Matej Lipar je leta 2010 uspešno zaključil dodiplomski študij na Oddelku za geografijo in Oddelku za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, podiplomski študij pa opravil na univerzi La Trobe v Melbournu v Avstraliji in leta 2015 postal doktor znanosti. Njegove glavne raziskovalne tematike se predvsem dotikajo geomorfologije, krasa in rekonstrukcije preteklega podnebja; nova spoznanja pa je dr. Lipar predstavil na mnogoterih mednarodnih konferencah, in objavil v številnih mednarodnih znanstvenih revijah. Trenutno Dr. Lipar vodi temeljne in bilateralne ARRS projekte, v prihodnosti pa se načrtuje tudi ponovno prizadevanje pridobitve projekta Evropskega raziskovalnega sveta.

Vabljeni!

Vabilo

Pre-misliti institucije: heterodoksne in kritične perspektive

Mednarodni kolokvij

Ljubljana, 25. in 26. avgust 2022

Mala dvorana ZRC SAZU

Dogodek bo potekal v angleščini, več na: povezava.

Vabimo vas na nastopno predavanje, ki ga bo imel kandidat za izvolitev v naziv docenta za predmetno področje filozofije, dr. Boštjan Nedoh:

Horror Vacui: Praznina in tesnoba, Pascal in Lacan.

Nastopno predavanje bo v četrtek, 23. junija 2022, ob 14. uri,v sejni sobi ZRC SAZU, Novi trg 2, 1. nadstropje, Ljubljana.

Tema predavana bo razmerjem med praznino in tesnobo kot se kaže v fenomenu horror vacui – groza praznine. Izhajali bomo iz Lacanovega komentarja Pascalovih fizikalnih eksperimentov z vakuumom iz Seminarja X Tesnoba, v katerem Lacan razvija tezo o grozi praznine oziroma vzniku afekta tesnobe ob soočenju s praznino v Drugem. Pascalovo dokazovanje obstoja vakuum oziroma praznine namreč po eni strani pomeni prelom z Aristotelom in neo-aristotelovsko srednjeveško mislijo, po kateri praznina v naravi ne obstaja kot ločena bitnost, po drugi strani pa predstavlja »ateistični škandal«, saj bi dokaz obstoja praznine pomenil detotalizacijo ontološke kreacije. Predavanje bo najprej poskušalo pokazati, da, s stališča Lacanove psihoanalize, tisto, kar generira afekt tesnobe, ni preprosto praznina, temveč objekt a (ki je hkrati objekt gona in objekt-vzrok želje) kot fragment praznine. Zato je praznina, kot Lacan trdi v Seminarju VII, kraj užitka Stvari. Izhajajoč iz teh premis bo predavanje v drugem delu poskušalo razviti tezo o strukturni homologiji med imperativom Pascalove stave in nadjazovskim imperativom užitka, pri čemer bo pokazalo, da je »sistemska perverzija«, ki temelji na presežnem užitku (kot užitku v sami odpovedi uživanju) in je kot taka značilna za kapitalizem, oblika sistemske reakcije na horror vacui.

Dr. Boštjan Nedoh je znanstveni sodelavec na Filozofskem inštitutu ZRC SAZU, kjer je zaposlen od leta 2010. Doktoriral je leta 2015 na Podiplomski šoli ZRC SAZU s temo »Struktura in mesto perverzije v sodobni filozofiji in psihoanalizi: Deleuze, Agamben, Lacan«. Pred tem se je izobraževal na dodiplomskem študiju politologije na Univerzi v Ljubljani, kjer je diplomiral iz politične filozofije Jacquesa Rancièra. Raziskuje na presečišču med sodobno filozofijo, teoretsko psihoanalizo, biopolitiko, politično teologijo in kritičnimi ekonomskimi in družbenimi teorijami. Izmed sodobnih družbenih fenomenov ga najbolj zanimata fenomena množičnih migracij in različne pojavne oblike »izrednega stanja«.

Vabljeni!

V sredo, 22. junija 2022, ob 15. uri, bo imel dr. Gavin Keeney v okviru Samostojnega raziskovalnega dela I. predstavitev teme doktorske disertacije z delovnim naslovom:

W4W1.

Disertacijo bo pisal pod mentorstvom red. prof. dr. Jelice Šumič Riha na modulu Transformacije moderne misli -filozofija, psihoanaliza, kultura.

Dogodek bo potekal v angleškem jeziku v sejni sobi ZRC, Novi trg 2, 1. nadstropje, Ljubljana, pred komisijo, ki jo bodo sestavljali: doc. dr. Rok Benčin, red. prof. dr. Marina Gržinić Mauhler in red. prof. dr. Jelica Šumič Riha. Povzetek.

Udeležba študentk in študentov na tovrstnih predstavitvah je obvezna v 1. in v 2. letniku v okviru Raziskovalnega seminarja I. in II. in se beleži s prezenčno listo.

Vabljeni tudi drugi zainteresirani!

V petek, 17. junija 2022, ob 16.45 uri, se bo v okviru modula Transformacija moderne misli – filozofija, psihoanaliza, kultura pri predmetu Sodobne teorije umetnosti in kulture ter estetika novih tehnologij, ki ga vodi red. prof. dr. Marina Gržinić Mauhler v sodelovanju z dr. Jovito Pristovšek, odvilo drugo letošnje predavanje:

Biopolitika/nekropolitika.

V okviru predavanja bo potekala predstavitev nedavno izdane knjige Re-Activating Critical Thinking in the Midst of Necropolitical Realities: For Radical Change, ki je pod uredništvom Marine Gržinić in Jovite Pristovšek izšla pri založbi Cambridge Scholars Publishing.

Knjigo bosta predstavili urednici knjige, svoje prispevke pa bo preko spletne seje Zoom razgrnila mednarodna, nova generacija teoretikov, filozofov in aktivistov: Nina Cvar, Liliana Conlisk Gallegos, Tjaša Kancler, Saša Kesić, Stanimir Panayotov, Piro Rexhepi, Joshua Simon, Šefik Tatlić.

Predavanje bo potekalo v Atriju ZRC SAZU od 16.45–19.00.

O knjigi:
Re-Activating Critical Thinking in the Midst of Necropolitical Realities: For Radical Change združuje triindvajset člankov generacije na osi, ki se razteza med Mehiko, Slovenijo, Avstrijo, Korejo, nekdanjo Jugoslavijo, Turčijo, ZDA, Španijo, Nemčijo, Izraelom in Japonsko. Predstavljene pozicije tvorijo radikalno strukturo, ki pretresa trenutno globalno rekalibracijo družbenih odnosov, ki jo je povzročila nekropolitična in nekrokapitalistična vladnost. Prispevki odražajo željo in potrebo po ponovnem premišljevanju prostora, časa in političnega subjekta skupaj s strukturami rasnega nasilja, plenjenja in eksploatacije, ki ne le vztrajajo, temveč se intenzivirajo. Izbor kritičnih spisov priča o praksah, ki iščejo poti za radikalno preoblikovanje sveta, v katerem živimo.

Vsi sodelujoči v knjigi:

Yela An, Esther (Mayoko) Ortega Arjonilla, Maja Breznik, Diana Bulzan, Lucrecia Masson Córdoba, Nina Cvar, Antonio Fuentes Diaz, İklim Doğan, Liliana Conlisk Gallegos, Lina Gonan, Mia Gonan, Marina Gržinić, Kyungrim Lim Jang, Tjaša Kancler, Saša Kesić, Taida Kusturica, Cathérine Lehnerer, Mika Maruyama, iki yos piña narváez funes, Stanimir Panayotov, Jovita Pristovšek, Piro Rexhepi, Joshua Simon, Šefik Tatlić.

Knjiga je rezultat raziskovalnega programa J6-3139 »Rekonfiguracija meja v filozofiji, politiki in psihoanalizi«; vodja projekta na ZRC SAZU: prof. dr. Jelica Šumič Riha; finančni vir: Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije.

Prof. dr. Marina Gržinić je znanstvena svetnica na Filozofskem inštitutu ZRC SAZU in redna profesorica na dunajski Akademiji za likovno umetnost, Inštitut za likovno umetnost, Post-konceptualne umetniške prakse.

Dr. Jovita Pristovšek je leta 2017 doktorirala na Podiplomski šoli ZRC SAZU. Je docentka na Akademiji za vizualne umetnosti v Ljubljani in podoktorska raziskovalka na dunajski Akademiji za likovno umetnost.

Vabimo vas na nastopno predavanje, ki ga bo imela kandidatka za izvolitev v naziv docentke za predmetno področje krasoslovja, dr. Magdalena Năpăruş-Aljančič:

Zbiranje krasoslovnih podatkov iz področja geoznanosti.

Nastopno predavanje bo v četrtek, 2. junija 2022, ob 10. uri, v sejni sobi ZRC SAZU, Novi trg 2, 1. nadstropje, Ljubljana.

Načrt upravljanja podatkov je ključna praksa današnje znanosti, s temeljno vlogo pri organiziranju, uporabi in ponovni uporabi podatkov, kot tudi pri preverjanju rezultatov raziskav. Medtem, ko je odprta znanost vse pomembnejši trend, ki spodbuja večjo dostopnost raziskovalnih podatkov, je zanesljivost podatkov odvisna tudi od sposobnosti raziskovalca, da v znanstvenih raziskavah izvaja odgovorno upravljanje teh podatkov.

V zadnjem desetletju se znanstvene inovacije in napredne raziskave v Evropskem raziskovalnem prostoru spodbujajo predvsem z uveljavljanjem raziskovalne infrastrukture (RI). Evropski strateški forum za raziskovalne infrastrukture (ESFRI) opredeljuje RI kot “objekte in storitve, ki jih znanstvena skupnost uporablja za izvajanje raziskav in spodbujanje inovacij”, vključujejo pa najpomembnejšo znanstveno opremo, vire (zbirke, arhivi ali znanstveni podatki), e-infrastrukturo (podatkovni in računski sistemi, komunikacijsko omrežje). RI sledijo FAIR načelom uporabe podatkov (Findable/razpoložljivost, Accessible/dostopnost, Interoperable/interoperabilnost ter Re-use/ponovna uporaba).

Krasoslovje je postalo kompleksna multidisciplinarna znanost, ki zajema širok spekter naravoslovnih znanosti, povezanih s krasom. Edinstvena umestitev v središču klasičnega krasa ter dolga tradicija odličnih raziskav sta Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU postavili kot enega najboljših krasoslovnih centrov na svetu. Tu se raziskovanje osredotoča na kras in njegovo varstvo, skozi preučevanje hidrologije, geologije, biologije, geomorfologije, ekologije, mikrobiologije, speleologije ter zgodovine raziskovanja krasa. Multidisciplinarni pristop tega inštituta izhaja iz širokega nabora raziskovalcev, ki prihajajo iz različnih naravoslovnih področij. Raziskovalno delo vključuje številne študije na terenu, laboratorijske preiskave in numerično modeliranje.

Leta 2019 so štirje partnerji Konzorcija EPOS Slovenija: vodilni partner ZRC SAZU, GeoZS, ULFGG in IJS, pridobili projekt »Razvoj raziskovalne infrastrukture za mednarodno konkurenčnost slovenskega prostora RRI – RI-SI-EPOS«. Projekt RI-SI-EPOS sta financirala Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport Republike Slovenije in Evropski sklad za regionalni razvoj ter je bil namenjen izgradnji nacionalne mreže za zbiranje, urejanje, procesiranje in shranjevanje podatkov na področju seizmologije, geologije, geodezije in opazovalnic ob prelomu (NFO).

Slovenski partnerji s pomočjo nove raziskovalne opreme projekta RI-SI-EPOS zbirajo veliko količino raziskovalnih podatkov v digitalni obliki. Del teh podatkov bo vključen tudi v nacionalno bazo Kras na ZRC SAZU, ki je usklajena z načeli FAIR in zasnovana tako, da zagotavlja časovno in prostorsko povezavo med posameznimi področji. Predstavljamo pomen in aktualne izzive pri zbiranju in shranjevanju podatkov za nadaljnjo uporabo v geoznanosti.

Dr. Magdalena Năpăruş-Aljančič je geografinja, znanstvena raziskovalka na Inštitutu za raziskovanje krasa ZRC SAZU, kjer se ukvarja z GIS modeliranjem (LiDAR, geo- in biodiverziteta, primernost habitatov in ohranjanje jamske ogrožene favne). Aktivno sodeluje v različnih delovnih skupinah pri evropskih okoljskih raziskovalnih infrastrukturah LifeWatch ERIC, EPOS ERIC in eLTER ESFRI.

Vabljeni!

Vabljeni na drugi rok predstavitev tem doktorskih disertacij v okviru Samostojnega raziskovalnega dela I. v 1. letniku študija in predstavitev izsledkov doktorskih disertacij v okviru Samostojnega raziskovalnega dela III. v 3. letniku študija. Predstavitve se bodo odvile v torek, 31. maja 2022, od 14. ure dalje v sejni sobi ZRC SAZU na Novem trgu 2, 1. nadstropje, Ljubljana. Zadnja predstavitev bo potekala hibridno tudi po spletni seji ZOOM.

14:00 | Leksikologija, leksikografija, slovničarstvo | SRD III | Manca Černivec:

Normativnost v enojezičnih splošnih razlagalnih slovarjih.

Mentorica: doc. dr. Natašo Gliha Komac, somentorica: izr. prof. dr. Heleno Dobrovoljc.

Komisija: izr. prof. dr. Kozma Ahačič, doc. dr. Tina Lengar Verovnik in doc. dr. Nataša Jakop.

15:00 | Transformacije moderne misli – filozofija, psihoanaliza kultura | SRD III | Bojan Volf:

Psihologija kot materialna praksa.

Mentorica: red. prof. dr. Alenka Zupančič.

Komisija: doc. dr. Aleš Bunta, doc. dr. Tadej Troha, red. prof. dr. Alenka Zupančič.

16:00 | Transformacije moderne misli – filozofija, psihoanaliza kultura | SRD III | Barbara Drole:

Psihoanalitična teorija seksualnosti: ženska seksualnost onstran Ojdipa.

Mentorica: red. prof. dr. Alenka Zupančič.

Komisija: doc. dr. Aleš Bunta, doc. dr. Tadej Troha, red. prof. dr. Alenka Zupančič.

17:00 | Transformacije moderne misli – filozofija, psihoanaliza kultura | SRD III | Marisa Žele:

Dialektika varljivosti – varljivec v znaku in interpretaciji.

Mentor: doc. dr. Aleš Bunta.

Komisija: doc. dr. Aleš Bunta, doc. dr. Tadej Troha, red. prof. dr. Alenka Zupančič.

Udeležba ostalih študentk in študentov doktorskega študija Primerjalni študij idej in kultur na predstavitvah kolegov in kolegic je obvezna za opravljanje študijske obveznosti Raziskovalnega seminarja I. (v 1. letniku) in Raziskovalnega seminarja II. (v 2. letniku) in se bo beležila s prezenčno listo.

Vabljeni tudi drugi zainteresirani!