Vabimo vas na predavanje, ki ga bo na filozofskem modulu v okviru predmeta Psihoanaliza in družbena vez imela red. prof. dr. Alenka Zupančič:

Freud o vojni, smrti in utajitvi.

Predavanje bo v torek, 29. novembra, ob 17. uri, v sejni sobi Filozofskega inštituta ZRC SAZU, Novi trg 2, 3. nadstropje, Ljubljana.

Predavanje bo izhajalo iz Freudovega kratkega spisa »Aktualna razmišljana o vojni in smrti« (1915), ki je nastal neposredno po 1. svetovni vojni. Analizirali bomo logiko Freudove argumentacije, aktualnost (ali morebitno ne-aktuanost) njegovih opažanj ter način, kako v tem spisu – in precej pred spisom o »Fetišizmu« – vpelje pojem utajitve (Verleugnung). Predavanje je zasnovano kot delo s tekstom in tudi neposredni razmislek o njem, zato vse, ki se bodo predavanja udeležili, prosimo, da vnaprej preberejo ta Freudov spis (zlasti 2. del) in sodelujejo s svojimi analizami oziroma opažanji. PDF teksta je dostopen na povezavi: prenesi.

Vabljeni!

Vabimo vas na nastopno predavanje, ki ga bo imel kandidat za izvolitev v naziv docenta za predmetno področje filozofije, dr. Gregor Strle:

Filozofija umetne inteligence: kognitivni modeli in reprezentacije.

Nastopno predavanje bo v četrtek, 24. novembra 2022, ob 14. uri preko spletne seje ZOOM.

Na področju umetne inteligence (Artificial Intelligence oz. AI) prevladujejo kognitivni modeli, ki arhitekturo inteligentnega sistema pogojujejo z zmožnostjo reprezentiranja. Klasičen primer takšne AI predstavlja kognitivističen (simbolni računski) pristop, ki kognicijo razume kot procesiranje abstraktnih simbolnih struktur (reprezentacij) in kot osnvono funkcionalnost inteligentnega sistema predpostavlja centralni nadzor nad upravljanjem le teh. Alternativa kognitivistični AI so teorije situacijske in utelešene kognicije (situated cognition, embodied cognition). Te zagovarjajo konekcionističen in decentraliziran AI, katerega inteligenca ni pogojena s centralnim procesiranjem abstraktnih reprezentacij, marveč se vzpostavlja v interakciji z okoljem (Varela idr. 1991). V krajnih primerih, ko sistem gradi svoj notranji model izključno v neposredni interakciji z okoljem, reprezentacij morda niti ne potrebujemo (Brooks 1991). Zagovorniki obeh paradigm, kognitivistične in konekcionistične AI, se razhajajo glede ključnih aspektov kognitivnega modeliranja — od definicije reprezentacij in narave reprezentiranja, do stopnje reprezentacijske kompleksnosti (ravni abstrakcije), ki je potrebna za modeliranje nekega inteligentnega procesa. Problem modeliranja reprezentacij bomo obravnavali z vidika kognitivne semantike in teorije konceptualnih prostorov (Conceptual Spaces, Gärdenfors 2000).

Dr. Gregor Strle je znanstveni sodelavec na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani (Laboratorij za uporabniku prilagojene komunikacije in ambientno inteligenco) in na GNI ZRC SAZU, ter pridrużeni član Oddelka za filozofijo in kognitivno znanost Univerze v Lundu, Švedska. Diplomiral je na področju filozofije in 2012 doktoriral na področju kognitivnih znanosti na temo “Semantics within: The Representation of Meaning through Conceptual Spaces / Semantika znotraj: Reprezentacija pomena v konceptualnih prostorih”. Povezuje področja filozofije, kognitivnih znanosti in računalništva, s poudarkom na aplikativnih raziskavah psihofiziološkega in kognitivnega (afektivnega) modeliranja uporabnika.

Vabljeni!

Obveščamo vas, da bo v torek, 8. novembra 2022, ob 11. uri Jernej Kusterle na doktorskem študijskem programu 3. stopnje Primerjalni študij idej in kultur, modul Literatura v kontekstu, javno zagovarjal doktorsko disertacijo z naslovom:

Estetika grdega v poeziji slovenske moderne.

Mentor: red. prof. dr. Marko Juvan, somentor: doc. dr. Luka Vidmar.

Komisija: red. prof. ddr. Irena Avsenik Nabergoj, izr. prof. dr. Marijan Dović, doc. dr. Alenka Koron.

Zagovor bo v Mali dvorani ZRC SAZU, Novi trg 4, 2. nadstropje, Ljubljana.

Vljudno vabljeni!

Podiplomska šola ZRC SAZU (modul Literatura v kontekstu) vas vljudno vabi na gostujoče predavanje Jana Nederveena Pieterseja z naslovom:

Globalizacija: primerjava 1990–2022

Predavanje bo v četrtek, 6. oktobra 2022, ob 15. uri v Mali dvorani ZRC SAZU na Novem trgu 4 (2. nadstropje) v Ljubljani. Jezik predavanja bo angleščina.

Razlike med letoma 1990 in 2020 – pa naj bodo geopolitične, geoekonomske ali kulturne – so osupljive. Kako nam zvenijo osrednje teme družboslovja devetdesetih let – globalizacija, konvergenca, moderna, nacionalizem – trideset let pozneje? Kako je bila »kultura« vdelana v politično ekonomijo v devetdesetih letih in kakšna so razmerja danes? V tem predavanju se vračam k svojemu članku »Global Culture, 1990, 2020« (Theory, Culture & Society 37.7–8 /2020/), pri tem pa zavzemam splošno perspektivo, kakršne bližnji posnetki ne premorejo. Ob tem dodajam tale vprašanja: Kako naj razumemo razlike med vzponom hegemonije iz devetdesetih let in njenim zatonom od leta 2008 naprej? Lahko leta 2022 govorimo o tem, da je ekspanzivni avtoritarizem znova na pohodu, ali pa gre le za kratkotrajen odklon? In kakšne so videti »kulturne vojne« devetdesetih let v primerjavi z zadnjim desetletjem?

Jan Nederveen Pieterse je redni profesor globalnih študij in sociologije na Univerzi v Kaliforniji v Santa Barbari. Trenutno se posveča primerjalni raziskavi različic kapitalizma in tržnih ekonomij s poudarkom na neenakostih. Med njegovimi najnovejšimi knjigami so Connectivity and Global Studies (Palgrave Macmillan, 2021), Globalization and Culture: Fourth Edition (Rowman & Littlefield, 2019) in Multipolar Globalization (Routledge, 2018). Njegove knjige so bile prevedene v italijanski, španski, portugalski, danski, japonski, korejski in kitajski jezik.

Vabljeni!

[Fotografija: Leon Zakrajšek, Kompozicija No. 3, 2009, sumi in pigment (vir)]

Z veseljem sporočamo, da je bila doktorska disertacija Tadeja Kralja: “Raba slovenskega jezika pri predstavnikih slovenske skupnosti v Torontu” na nagradnem natečaju Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu nagrajena s 1. nagrado.

Za uspeh iskreno čestitamo kandidatu ter mentoricama doc. dr. Nataši Glihi Komac in red. prof. dr. Marjetki Golež Kaučič.

Svečana podelitev nagrad bo v sredo, 28. septembra 2022, v Dvorani Državnega sveta Republike Slovenije.

Vabljeni na tretji rok predstavitev tem doktorskih disertacij v okviru Samostojnega raziskovalnega dela I. v 1. letniku študija in predstavitev izsledkov doktorskih disertacij v okviru Samostojnega raziskovalnega dela III. v 3. letniku študija. Predstavitve se bodo odvile v sejni sobi ZRC SAZU, Novi trg 2, Ljubljana po naslednjem razporedu:

ČET, 15. 9. 22 | 14:00 | Leksikologija, leksikografija, slovničarstvo | SRD I. | Jera Sitar:

Razmerje med žargonom in terminologijo na primeru fizioterapije.

Predlagana mentorica: doc. dr. Mateja Jemec Tomazin

Komisija: izr. prof. dr. Nataša Jakop, doc. dr. Mojca Žagar Karer, red. prof. dr. Andreja Žele

PON, 19. 9. 22 | 13:00 | Humana geografija | SRD I. | ZOOM | Marko Senčar Mrdaković:

Družbena razmerja v urbanem javnem prostoru: konflikti in sodelovalne prakse v starem mestnem jedru Kopra in Ljubljane

Predlagan mentor: doc. dr. Jani Kozina, predlagana somentorica: doc. dr. Špela Ledinek Lozej

Komisija predstavitve: doc. dr. David Bole, doc. dr. Jani Kozina, doc. dr. Janez nared

PON, 19. 9. 22 | 14:00 | Kulturna zgodovina | SRD I. | ZOOM | Vita Zalar:

Conceptual history of gypsiness: Habsburg and post-Habsburg perspectives, 1860-1940 (Konceptualna zgodovina ciganskosti: habsburške in post-habsburške perspektive, 1860-1940)

Mentor: red. prof. dr. Oto Luthar, somentor: doc. dr. Ari Joskowitz.

Komisija: dr. Martin Pogačar, prof. dr. Christian Promitzer, izr. prof. dr. Petra Svoljšak

SRE, 21. 9. 22 | 14:00 | Antropologija: razumevanje svetotvornih praks | SRD I. | Ana Reberc:

Rabe preteklosti v afroameriških skupnostih

Predlagana mentorica: dr. Nataša Rogelja, predlagana somentorica: doc. dr. Martina Bofulin

Komisija predstavitve: doc. dr. Nataša Gregorič Bon, doc. dr. Ana Hofman, red. prof. dr. Borut Telban.

SRE, 21. 9. 22 | 15:00 | Antropologija: razumevanje svetotvornih praks | SRD III. | Ahac Meden:

The role of digital humanities for sharing knowledge in public scientific institutions (Vloga digitalne humanistike pri širjenju znanj v javnih raziskovalnih ustanovah)

Mentorica: doc. dr. Maja Petrović Šteger, somentor: izr. prof. dr. Dan Podjed

Komisija: doc. dr. Nataša Gregorič Bon, izr. prof. dr. Ana Hofman, red. prof. dr. Borut Telban.

Udeležba ostalih študentk in študentov doktorskega študija Primerjalni študij idej in kultur na predstavitvah kolegov in kolegic je obvezna za opravljanje študijske obveznosti Raziskovalnega seminarja I. (v 1. letniku) in Raziskovalnega seminarja II. (v 2. letniku) in se bo beležila s prezenčno listo.

Vabljeni tudi drugi zainteresirani!

Obveščamo vas, da bo v ponedeljek, 5. septembra 2022, ob 11. uri, Tina Berden na doktorskem študijskem programu 3. stopnje Primerjalni študij idej in kultur, modul Tisočletja med Jadranom in Podonavjem, javno zagovarjala doktorsko disertacijo z naslovom:

Navport (Vrhnika) – arheološko najdišče Kočevarjev vrt.

Mentorica: izr. prof. dr. Jana Horvat.

Komisija: izr. prof. dr. Janka Istenič, doc. dr. Andrej Gaspari in doc. dr. Tina Žerjal.

Zagovor bo v Mali dvorani ZRC SAZU, Novi trg 4, 2. nadstropje, Ljubljana.

Vljudno vabljeni.

Vabimo vas na nastopno predavanje, ki ga bo imel kandidat za izvolitev v naziv docenta za predmetno področje geografije, dr. Matej Lipar:

Geomorfološki izzivi ravnine Nullarbor v Avstraliji.

Nastopno predavanje bo v torek, 30. avgusta 2022, ob 11. uri, v Mali dvorani ZRC SAZU, Novi trg 4, 2. nadstropje, Ljubljana.

Nullarbor je ena največjih kraških ravnin na svetu in se razprostira med Veliko Viktorijino puščavo na severu in Južnim oceanom na jugu Avstralije. Znana je po navidezno osupljivo ravnem in nerazčlenjenem površju, a gledano podrobneje gre za izjemno dinamično menjavanje blagih reliefnih oblik, ki so odsev okoljskih procesov zadnjih 15 milijonov let. Pri tem ima osrednjo vlogo zakrasevanje kamnine in nastanek kraških reliefnih oblik kot so plitve kotanje (dajasi), zatrepne doline, udornice ter jame. Nekatere jame so globoke preko 100 metrov in za tiste najgloblje so značilna jezera brakične vode ter izrazito dolgi podvodni rovi. Kljub mnogim potapljaškim prizadevanjem pa originalnih (epi)freatičnih rovov do sedaj še nismo dosegli, zato nastanek teh jam še vedno ni povsem jasen.

Na izoblikovanost površja Nullarborja pa so poleg zakrasevanja vplivali tudi eolski in fluvialni procesi, pri čemer interpretacija geomorfološkega razvoja Nullarborja postaja vse bolj zapletena. Zadnje raziskave nakazujejo celo na možnost, da so se na površini Nullarborja ohranile prvotne reliefne oblike sedimentacijskega okolja apnenca, s tem pa odprle vrata novim izzivom rekonstrukcije geomorfologije nekdanjega morskega dna.

Dr. Matej Lipar je leta 2010 uspešno zaključil dodiplomski študij na Oddelku za geografijo in Oddelku za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, podiplomski študij pa opravil na univerzi La Trobe v Melbournu v Avstraliji in leta 2015 postal doktor znanosti. Njegove glavne raziskovalne tematike se predvsem dotikajo geomorfologije, krasa in rekonstrukcije preteklega podnebja; nova spoznanja pa je dr. Lipar predstavil na mnogoterih mednarodnih konferencah, in objavil v številnih mednarodnih znanstvenih revijah. Trenutno Dr. Lipar vodi temeljne in bilateralne ARRS projekte, v prihodnosti pa se načrtuje tudi ponovno prizadevanje pridobitve projekta Evropskega raziskovalnega sveta.

Vabljeni!

Vabilo

Pre-misliti institucije: heterodoksne in kritične perspektive

Mednarodni kolokvij

Ljubljana, 25. in 26. avgust 2022

Mala dvorana ZRC SAZU

Dogodek bo potekal v angleščini, več na: povezava.