Vabimo vas na prvi informativni dan za vpis v 2021/2022 na študijski program s področja humanistike na Podiplomski šoli ZRC SAZU!
Informativni dan za vpis na doktorski študij 3. stopnje Primerjalni študij idej in kultur bo v torek, 1. 6. 2021, ob 16. uri, preko spletne seje ZOOM (povezava, Meeting ID: 895 0930 3637, Passcode: 681892).
Razpis za vpis je odprt do petka, 10. 9. 2021. Prijave se odda na spletnem portalu eVŠ.
Vabimo vas na prva informativna dneva novih študijskih programov s področja naravoslovja na Podiplomski šoli ZRC SAZU!
Informativni dan za magistrski študij 2. stopnje Vede o Zemlji in okolju bo v sredo, 26. 5. 2021, ob 16. uri preko spletne seje ZOOM (povezava, Meeting ID: 832 6472 2284, Passcode: 309533).
Informativni dan za doktorski študij 3. stopnje Okoljske in regionalne študije bo v četrtek, 27. 5. 2021, ob 16. uri preko spletne seje ZOOM (povezava, Meeting ID: 884 8533 6434, Passcode: 577477).
Razpis za vpis je odprt do srede, 31. 8. 2021 za magistrski študij in do petka, 10. 9. 2021 za doktorski študij. Prijave se odda na spletnem portalu eVŠ.
Zadnji teden meseca maja bodo v drugem roku v 2020/2021 potekale predstavitve tem doktorskih disertacij v okviru Samostojnega raziskovalnega dela I. v prvem letniku študija in predstavitve izsledkov doktorskih disertacij v okviru Samostojnega raziskovalnega dela III. v tretjem letniku študija:
Predstavitve bodo potekale preko spletne seje ZOOM (povezava, Meeting ID: 874 6394 8505, Passcode: 031140).
Udeležba ostalih študentk in študentov na predstavitvah kolegov in kolegic je obvezna za opravljanje študijske obveznosti Raziskovalnega seminarja I. (v prvem letniku) in II. (v drugem letniku) in se bo beležila.
Vabljeni tudi drugi zainteresirani!
Društvo doktorskih študentov in raziskovalcev na začetku kariere – Mlada akademija letos že dvanajstič zapored podeljuje nagrado, namenjeno najboljšim mentoricam in mentorjem doktorskih študentk in študentov v Sloveniji. Med petimi finalisti za letošnjo nagrado je tudi izr. prof. dr. Peter Klepec, predavatelj na filozofskem modulu doktorskega študija Primerjalni študij idej in kultur. Za nagrado ga je predlagal dr. Aleksandar Matković, ki je 3. septembra 2020 doktoriral z disertacijo Fašistična abstrakcija: o vlogi dela v politični ekonomiji fašizma:
“I nominate Peter Klepec as a form of my gratitude towards an excellent mentorship and an honest relationship we developed. As an international student at PS ZRC SAZU, I felt almost at home since peter provided help when no one else could. Ranging from language, accommodation, topic and literature suggestions, all the way to his humble and deeply humane treatment of others and what I have since known is his trademark – his selfless help his dedication as a mentor truly proved to be exemplary, beyond any reasonable doubt in my mind. Not only in Slovenia, but also in Berlin – where I spent two research stays at Humboldt University during my PhD – the mentorship I received is beyond parallel. That was reflected in an international award (Civil Society Scholar Award) I received for my PhD, as well as a job offer once I returned to Serbia. I cannot say that I have met or had a better mentor. And, while I cannot say with certainty whether the qualities that make a good mentor are recognised outside of our academic setting, I think that Klepec’s qualities definitely merit an award or at least public recognition. First of all, in themselves, but also as a gratitude for all the other students and mentors who could learn from Peter’s great professional devotion and his personal traits (honesty, dignity and diligence). All of this makes Peter both a person and a mentor whose model of work and trust everyone could profit from.”
Iskrene čestitke za nominacijo in nestrpno pričakujemo razglasitev nagrade, ki bo v sredo, 26. 5. 2021.
(vir fotografije)
Kot izjemen uspeh tudi za Podiplomsko šolo ZRC SAZU lahko štejemo vest, da sta med petimi letošnjimi Fulbright štipendisti kar dva prejemnika štipendij s Podiplomske šole ZRC SAZU.
Septembra v ZDA potujeta Marisa Žele, študentka filozofskega modula in Blaž Gselman, študent literarnega modula doktorskega študijskega programa 3. stopnje Primerjalni študij idej in kultur.
Študentki in študentu iskreno čestitamo!
Vabimo vas na predavanje, ki ga bo na filozofskem modulu v okviru predmeta Oblikovanje pojmov imel doc. dr. Tadej Troha:
Predavanje bo v četrtek, 20. maja 2021, ob 19. uri, preko spletne seje ZOOM (povezava, meeting ID: 823 2088 2991, passcode: 014344).
Vse velike sodobne krize – od ekonomske in begunske do podnebne in pandemske – so se kljub nespregledljivim medsebojnim razlikam ujele v načeloma enak diskurzivni mehanizem. Po izhodiščni enostavni negaciji njenega obstoja in prvih poskusih, da bi jo reducirali na glasnika večne sistemske Resnice, se kriza sčasoma pokaže kot preveč dejanska, da se nanjo ne bi odzvali tudi v praksi. Vsaka od nedavnih kriz je imela (ali ima) zadostno dogodkovno intenziteto, da je ni mogoče brez ostanka vpisati v obstoječe koordinate; a namesto da bi, rečeno z Badioujem, delali na posledicah novega in sprejeli pravila, ki so lastna postajanju teh posledic, se je med krizo in krizno prakso vpletel posredni element, dozdevno že adekvaten objektivni odgovor na krizo, njeno objektivno »pravilo«. Svojo brezprizivno formo to pravilo sicer črpa iz krize – a ujame nas na trnek normalnosti, ki nikoli ni obstajala.
Predavanje je namenjeno širši zainteresirani javnosti.
Vabljeni!
Vabimo vas na gostujoče predavanje, ki ga bo na modulu Literatura v kontekstu imel prof. dr. Norbert Bachleitner:
Predavanje v angleškem jeziku bo v četrtek, 20. maja 2021, ob 11. uri, preko spletne seje ZOOM (povezava, meeting ID: 869 7207 3300, passcode: 005101).
Za preučevanje prevodov je primeren sistemski pristop zgodovine knjig, ker osvetljuje dejavnike, ki vplivajo na njihov nastanek in razširjanje – na primer posrednike, prevajalce, založnike, cenzorje in bralce. V dvajsetih letih 19. stoletja, ko se je znatno povečala proizvodnja in prevajanje knjig, so prevajanje del Walterja Scotta v glavnem »hekersko« izvajali »špekulativni« založniki, ki se niso ozirali na mednarodno zaščito avtorskih pravic. V Avstriji so bili prevodi Scottovih del cenzurirani, da bi ustrezali verskim in političnim standardom. Kljub takšnim posegom je Scott hitro postal ljubljenec nemške bralne javnosti, kar se kaže v nakladah brez primere. Tudi Flaubert je imel podobno usodo: prvi nemški prevod Gospe Bovary, vključen v priljubljeno serijo romanov, je poln sledi prevajalčeve samocenzure.
Norbert Bachleitner je profesor primerjalne književnosti na Univerzi na Dunaju. Bil je gostujoči profesor na različnih univerzah, vključno s Sorbonne nouvelle v Parizu, in je član Academia Europaea. Njegova področja zanimanja vključujejo recepcijo angleške in francoske literature na nemškem govornem območju; študije literarnega prevajanja in kulturnega transfera; družbeno zgodovino literature; cenzuro; literaturo v periodičnih publikacijah; medbesedilnost in digitalno literaturo. Njegove najnovejše knjižne objave so monografija Die literarische Zensur in Österreich von 1751 bis 1848 (Wien, Köln, Weimar Böhlau, 2017; angleški prevod v pripravi) in uredništvo zbornikov: z Ino Hein, Karoly Kókai in Sandro Vlasta Brüchige Texte, brüchige Identitäten: Avantgardistisches und exophones Schreiben von der klassischen Moderne bis zur Gegenwart (Göttingen: Vienna University Press, 2018), z Achimom Hölterjem in Johnom A. McCarthyjem pa Taking Stock – Twenty-Five Years of Comparative Literary Research (Leiden, Boston: Brill, 2020) in samostojno Literary Translation, Reception, and Transfer (Proceedings of the ICLA Conference in Vienna 2016, vol. 2, Berlin, Boston: De Gruyter, 2020).
Vabimo vas na predavanje, ki ga bo na filozofskem modulu v okviru predmeta Psihoanaliza in družbena vez imela red. prof. dr. Alenka Zupančič:
Predavanje bo v torek, 18. maja 2021, ob 17. uri, preko spletne seje ZOOM (povezava, meeting ID: 833 7282 3871, passcode: 162188).
Teorije zarote so zanimiv fenomen, ki ga ne moremo odpraviti zgolj s posmehljivim zamahom roke. V zadnjem času še toliko manj, saj tudi nekatere najbolj bizarne med njimi masovno vstopajo v javni prostor, v mainstream, celo v uradno politiko. Najbolj eklatanten primer je tu verjetno navezava QAnona na osebo in politiko Donalda Trumpa. Na predavanju bomo najprej analizirali nekatere razloge za preboj teorij zarot v mainstream, nato pa se bomo posveti raziskovanju in opredelitvi treh ključnih aspektov teorije zarot: kategoriji velikega Drugega kot velikega Manipulanta, strasti do interpretacije in notranji povezavi med ustvarjanjem smisla in užitkom.
Predavanje je namenjeno širši zainteresirani javnosti.
Vabljeni!
Vabimo vas na nastopno predavanje, ki ga bo imela kandidatka za izvolitev v naziv docentke za predmetno področje muzikologije, dr. Katarina Šter:
Nastopno predavanje bo v torek, 18. maja 2021, ob 12. uri, preko spletne seje ZOOM (povezava, meeting ID: 837 8203 8302, passcode: 314484).
Po tem, ko je Velika kartuzija (Grande Chartreuse) leta 1899 kupila ostanke slovenske kartuzije Pleterje (ki je kot kartuzija prvotno obstajala med letoma 1403 in 1593) in začela z gradnjo novega samostana, so leta 1904 tja ponovno prišli kartuzijani. Nova skupnost je s seboj prinesla tudi obsežno knjižnico, najverjetneje iz nekdanje kartuzije v Nancyju. Na podlagi tega korpusa je nastala nova pleterska knjižnica, ki so jo kartuzijani nato stalno dopolnjevali še z novimi knjižnimi enotami.
Del stare knjižnice predstavlja tudi zbirka petih glasbenih rokopisov, ki so nastali v prvi polovici 16. stoletja. Dom Augustin Devaux, raziskovalec kartuzijanske glasbene tradicije, jih je popisal kot »gosnaysko-pleterske rokopise«, saj najverjetneje vsi prihajajo iz Gosnaya, kjer je delovala dvojna kartuzijanska skupnost (moška in ženska hiša). Najbolj zanimivi rokopisi te skupine so nedvomno antifonarji, ki so bili napisani za kartuzijanske nune v Gosnayu. Ker so bile gosnayske nune pripadnice najvišjih družbenih slojev, so se tudi v okviru tega kontemplativnega redu še naprej želele imenovati »dame«, njihovo družbeno ozadje pa je močno vplivalo tudi na specifično vsebino njihovih antifonarjev in nekatere nestandardne dodatke kartuzijanski liturgiji.
Predavanje bo »gosnaysko-pleterske rokopise« na kratko predstavilo z ozirom na »standardno« kartuzijansko liturgijo oficija. še posebej pa se bo posvetilo vprašanju liturgičnoglasbenih posebnosti v rokopisih za »dame« iz Gosnaya in poskušalo predstaviti, na kakšen način je bilo družbeno ozadje teh kartuzijanskih nun navzoče v njihovem vsakdanjem življenju in liturgiji.
Dr. Katarina Šter je znanstvena sodelavka na Muzikološkem inštitutu ZRC SAZU in bo po uspešnem habilitacijskem postopku postala sodelavka modula Slovenske študije – tradicija in sodobnost na doktorskem študiju 3. stopnje Primerjalni študij idej in kultur na Podiplomski šoli ZRC SAZU.
Vabljeni!
Vabimo vas na gostujoče predavanje, ki ga bo na modulu Kulturna zgodovina imel Mitja Potočnik:
Predavanje bo v sredo, 5. maja 2021, ob 16. uri, po spletni seji ZOOM (Meeting ID: 829 7378 7111, Passcode: 631530).
Ob srečanju jugoslovanskega in ganskega predsednika v Gani februarja 1961, sta se voditelja dogovorila, da bo Jugoslavija sprejela 300 ganskih študentov takoj, nato pa še po 100 vsako nadaljnje leto. Dejansko je prišlo na študij v Beograd Novi Sad, Ljubljano, Kranj, Sarajevo, in druga mesta precej manj študentov od predvidenega števila, a tisti, ki so prišli, so bili lepo sprejeti in velika večina jih je študij tudi uspešno zaključila. Po pregledu arhivskih virov in po 12 intervjujih s še živečimi bivšimi študenti ali njihovimi najbližjimi so na dan prišle zanimive zgodbe o njihovih izkušnjah s tedanjim jugoslovanskim izobraževalnim sistemom, političnim (ne)udejstvovanjem in socialistično družbo na splošno.
Mitja Potočnik je doktorski kandidat na Univerzi v Gani, Legon. Diplomiral je iz zgodovine na ljubljanski Filozofski fakulteti leta 2004 na temo “Grad Brdo skozi stoletja”, ki je leta 2008 izšla kot monografija. V letu 2017 je magistriral na Univerzi v Gani, Legon, s tezo “Zgodovina pogrebnih obredov: Študija primera ljudstva Ga v Jamestown-u v Gani”. Poleg kulturne, socialne in mikro-zgodovine Afrike in Evrope se njegove raziskave osredotočajo na mednarodne odnose. Njegova doktorska disertacija obravnava mednarodne odnose med Gano in bivšo Jugoslavijo, s poudarkom na Sloveniji.
Predavanje je namenjeno širši zainteresirani javnosti. Vabljeni!
Vir fotografije: Dokumentarni film Slovenec po izbiri
