Vabimo vas na predavanje, ki ga bo na modulu Slovenske študije – tradicija in sodobnost imela red. prof. dr. Marjetka Golež Kaučič:

 

Misliti živali skozi folkloro in poezijo.

 

Predavanje bo v četrtek, 14. aprila 2022, ob 16. uri, po spletni seji ZOOM.

 

Živimo v času, ko se razmerja med vrstami na novo definirajo, tudi na podlagi vdiranja človeka v naravne habitate živali, kar je posledično prineslo tudi razmah epidemije koronavirusa in zato izrazitega preloma z dominacijo človeške vrste nad drugimi in možnost vzpostavitve novih razmerij z živalmi. Žival naj bi v razmerju z nami delovala kot sorodnik, kot oseba, ki ima intrizično vrednost v večvrstni skupnosti.

V predavanju se bomo osredotočili na analizo ljudskih pesmi, v katerih imajo središčno vlogo živali in ugotavljali, kakšna so razmerja med človekom in živaljo v njih, in tudi ali so v njih že kritike antropocentrizma ali vsaj empatični odmevi. V drugem delu predavanja, pa se bomo posvetli poeziji dveh pesnic Alenke Jovanovski in Vesne Liponik, ki ne tematizirata več živali kot simbolične reprezentacije za nekaj ali nekoga drugega, pač pa so v njih živali realna bitja, predstavniki vrste ali celo posamezniki in posameznice. Ob tem razmišljamo še o vprašanju moči poezije, o tisti resnični moči poezije, ki bi morda lahko vplivala na spremembo obstoječih razmerij med vrstami v t. i. novi ekološki paradigmi.

 

Dr. Marjetka Golež Kaučič je redna profesorica za folkloristiko na Podiplomski šoli ZRC SAZU in znanstvena svetnica na Glasbenonarodopisnem inštitutu ZRC SAZU. Intenzivno preučuje vloge in pomene živali v folklori in literaturi tudi na podlagi novih teoretskih konceptov zoofolkloristike, ekokritike, kulturne in kritične animalistike ter z uporabo filozofskega diskurza.

 

Vabljeni!

Vabimo vas na predavanje, ki ga bo v okviru predmeta Terminologija in terminografija imela doc. dr. Mojca Žagar Karer:

 

Terminološka načela in izbira prednostnega termina.

 

Namen vsakega terminološkega dela je omogočiti uspešno strokovno sporazumevanje. To velja za obstoječo terminologijo in tudi za tisto, ki šele nastaja. Urejena in usklajena terminologija ima pozitivne učinke tudi izven matične stroke, saj so uporabniki terminologije poleg področnih strokovnjakov pogosto tudi strokovnjaki sorodnih strok, prevajalci, lektorji in ostali. V predavanju bo predstavljen normativni vidik terminologije in mehanizem odločanja o prednostnih terminih, ki temelji na terminoloških načelih. Terminološka načela niso obvezujoča, so pa koristna pri odločanju o najustreznejšem terminu, saj se je z njihovim upoštevanjem mogoče izogniti arbitrarnim in nepremišljenim rešitvam. Na podlagi aktualnih primerov iz terminološke prakse bodo predstavljena štiri najpomembnejša terminološka načela, in sicer načelo ustaljenosti, načelo gospodarnosti, načelo jezikovnosistemske ustreznosti in jezikovnokulturno načelo.

 

Predavanje bo v ponedeljek, 11. aprila 2022, ob 16. uri, po spletni seji ZOOM.

 

Doc. dr. Mojca Žagar Karer je vodja Terminološke sekcije na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Kot soavtorica ali sourednica je sodelovala pri Gledališkem terminološkem slovarju, Terminološkem slovarju avtomatike, Pravnem terminološkem slovarju in Terminološkem slovarju betonskih konstrukcij. Samostojno ali skupaj s sodelavci vodi delo za Kriminalistični terminološki slovar, Kamnarski terminološki slovar ter za 2. izdajo Gledališkega terminološkega slovarja. Skupaj s sodelavci odgovarja na terminološka vprašanja v Terminološki svetovalnici na spletišču Terminologišče. Je članica koordinacijskega odbora Historičnega seminarja ZRC SAZU in uredniškega odbora publikacije Historični seminar. Je tudi članica širšega sestava Pravopisne komisije, uredniškega sveta Slovarja slovenskega knjižnega jezika (eSSKJ) in uredniškega odbora portala Fran. Od leta 2013 je članica Terminološke komisije pri Mednarodnem slavističnem komiteju, od leta 2018 pa je članica upravnega odbora EAFT (European Association for Terminology).

 

Vabljeni!

Vabimo vas na predavanje na modulu Literatura v kontekstu, ki ga bo imel gostujoči predavatelj dr. Joseph Grim Feinberg:

 

Karel Teige, češka avantgarda in »nova ljudska kultura«.

 

Predavanje bo v angleškem jeziku v torek, 29. marca 2022, ob 15. uri, v Mali dvorani ZRC SAZU, Novi trg 4, 2. nadstropje, Ljubljana.

 

Ker se je avantgarda predstavljala kot upor zoper tradicijo, jo radi vpletamo v zgodovinske pripovedi o progresivnih ustvarjalnih posameznikih, ki kljubujejo konservativnemu ljudskemu okusu in tradiciji. Če smo pozornejši, pa se nam razkrije veliko kompleksnejše razmerje med avantgardo in pojmom folklore. Medtem ko nam lahko folklora v nekaterih oblikah velja za utelešenje vsega najslabšega v sočasni umetnosti in družbi, se v drugih oblikah izkaže za alternativni vir kolektivne, praznične zavesti, ki lahko moderno družbo reši njene lastne podhranjenosti. Predavanje se posveča pojmovanju »ljudskega« in »ljudske kulture« v spisih osrednjega teoretika češke avantgarde Karla Teigeja. Teige je v pojmu »nove ljudske kulture« videl vir kolektivne politične subjektivitete zunaj tradicionalnih okvirov politike in umetnosti, na tej podlagi pa je obravnaval poetične in iracionalne razsežnosti vsakdanje subjektivitete kot pogoje za revolucioniranje sveta.

 

Joseph Grim Feinberg je raziskovalec na Filozofskem inštitutu Češke akademije znanosti in urednik revije Contradictions/Kontradikce. Je avtor knjige The Paradox of Authenticity: Folklore Performance in Post-Communist Slovakia (2018) in sourednik zbornika Karel Kosík and the Dialectics of the Concrete (2022). Trenutno soureja angleški prevod knjige Karla Teigeja Jarmark umění (Umetnostni trg), ki je pred izidom.

 

Vabljeni!

Vabimo vas na predavanje, ki ga bo v okviru predmeta Leksikologija, leksikografija in slovničarstvo sodobnega jezika imela red. prof. dr. Andreja Žele:

 

Pomenska usmerjenost oz. vezljivost besed kot osnova za razumevanje nekaterih skladenjskih vprašanj.

 

Predavanje bo v ponedeljek, 28. marca 2022, ob 16. uri, po spletni seji ZOOM.

 

Predstavljena bo zlasti glagolska in neglagolska vezljivost (vs. družljivost) kot bistvena pomensko-skladenjska osnova za ustvarjanje in oblikovanje slovenske skladnje na vseh ravneh, od besedne zveze do besedila.

 

Dr. Andreja Žele je redna profesorica za slovenski jezik na Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Dopolnilo pa sodeluje pri nastajanju novega razlagalnega slovarja slovenskega knjižnega jezika NSSKJ na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.

 

Vabljeni!

Vabimo vas na predavanje, ki ga bo v okviru modula Leksikologija, leksikografija, slovničarstvo imela izr. prof. dr. Helena Dobrovoljc:

 

Ključna beseda »covid-19«: jezikovno svetovanje in zadrege govorcev slovenščine v obdobju pandemije koronavirusa z vidika teorije jezikovnega menedžmenta.

 

Predavanje bo v ponedeljek, 14. marca 2022, ob 16. uri, po spletni seji ZOOM.

 

V predavanju bo prikazana jezikovnosvetovalna dejavnost z vidika teorije jezikovnega menedžmenta. Jezikovno svetovanje je organizirano kot intervencijski spletni svetovalni servis, hkrati pa predstavlja avtorefleksivni vir jezikovnih zadreg, uporabljen pri prenovi kodifikacije. Prenova poteka po raziskovalnem pristopu – upoštevane so tudi jezikovne variacije v jeziku, skozi katere raziskovalci analizirajo interese jezikovne skupnosti. Odgovarjanje na jezikovna vprašanja poteka celovito, saj upoštevamo tako sociolingvistične kot tudi sociokulturne značilnosti komunikacijskih procesov, v katerih se vprašanja porajajo. Prikazana je dinamika delovanje Jezikovne svetovalnice v obdobju pandemije koronavirusne bolezni covid-19, tj. od marca 2020 do marca 2022.

 

Helena Dobrovoljc je raziskovalka sodobnega slovenskega knjižnega jezika ZRC SAZU, višja znanstvena sodelavka Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša in sodelavka modula Leksikologija, leksikografija, slovničarstvo na Podiplomski šoli ZRC SAZU in predavateljica na Fakulteti za humanistiko Univerze v Novi Gorici. Je vodja Pravopisne sekcije Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša in Pravopisne komisije pri SAZU in ZRC SAZU. Raziskovalno se ukvarja predvsem s teorijo in zgodovino ter družbenimi razsežnostmi knjižnega jezika z vidika normativistike. V zadnjem času objavlja tudi dela, povezana z normativnimi in jezikovnimi zadregami uporabnikov sodobne slovenščine s perspektive jezikovnosvetovalne dejavnosti.

V četrtek, 10. marca 2022 bo ob 15.30 uri Anja Iskra v okviru Samostojnega raziskovalnega dela III. predstavila svoj doktorat pred oddajo na senat v postopek ocenjevanja in zagovora.

 

Doktorsko disertacijo z naslovom: Kulturna politika in likovna umetnost v Mariboru v času nemške okupacije 1941-1945 zaključuje na modulu Kulturna zgodovina pod mentorstvom red. prof. dr. Ota Lutharja in somentorstvom izr. prof. dr. Marjete Ciglenečki.

 

Predstavitev bo potekala po spletni seji ZOOM. Udeležba študentk in študentk na predstavitvah je obvezna v 1. in v 2. letniku študija v okviru Raziskovalnega seminarja I. in II. in se bo beležila s prezenčno listo.

V sredo, 2. marca 2022, ob 11. uri, bo Edvard Šefer na doktorskem študijskem programu 3. stopnje Primerjalni študij idej in kultur, modul Kulturna zgodovina, javno zagovarjal doktorsko disertacijo z naslovom:

Cultural Hystory of training forms (Kata) of Far Eastern self-defense martial arts

[Kulturna zgodovina vadbenih oblik (Kat) daljnovzhodnih samoobrambnih
borilnih veščin].

 

Mentor: prof. dr. Wojciech J. Cynarski.

 

Komisija: red. prof. dr. Lev Kreft, red. prof. dr. Oto Luthar, red. prof. dr. Gorazd Meško.

 

Zagovor bo potekal po spletni seji ZOOM.

---

V torek, 15. marca 2022, ob 11. uri, bo Marko Levačić na doktorskem študijskem programu 3. stopnje Primerjalni študij idej in kultur, modul Transformacije moderne misli – filozofija, psihoanaliza, kultura, javno zagovarjal doktorsko disertacijo z naslovom:

Ideologija in družbena vez.

 

Mentorica: red. prof. dr. Alenka Zupančič.

 

Komisija: red. prof. dr. Mladen Dolar, izr. prof. dr. Peter Klepec, doc. dr. Tadej Troha.

 

Zagovor bo v Mali dvorani ZRC SAZU*, Novi trg 4, 2. nadstropje, Ljubljana.

 

 

 

*Za vse prisotne na dogodku velja, da morajo izpolnjevati pogoj PCT. Veljavnost pogoja PCT dokazujejo z enim od pogojev, ki so navedeni v 2.členu Odloka o začasnih ukrepih za preprečevanje in obvladovanje širjenja okužb z nalezljivo boleznijo COVID-19, istovetnost pa oseba dokazuje z osebnim dokumentom. V vseh zaprtih javnih prostorih je obvezna kirurška maska ali FFP2 maska in razkuževanje rok. Maske iz blaga niso več dovoljene.

V torek, 15. februarja 2022, ob 11. uri, bo Vesna Krmelj na doktorskem študijskem programu 3. stopnje Primerjalni študij idej in kultur, modul Kulturna zgodovina, javno zagovarjala doktorsko disertacijo z naslovom:

Korespondenca Franceta Steleta kot vir in izhodišče za umetnostnozgodovinsko interpretacijo in zgodovino umetnostne zgodovine na Slovenskem.

 

Mentor: doc. dr. Luka Vidmar,

somentor: doc. dr. Franci Lazarini.

 

Zagovor bo v Mali dvorani ZRC SAZU*, Novi trg 4, 2. nadstropje, Ljubljana.

---

V sredo, 16. februarja 2022, ob 11. uri, bo Aleš Rojc na doktorskem študijskem programu 3. stopnje Primerjalni študij idej in kultur, modul Transformacije moderne misli – filozofija, psihoanaliza, kultura, javno zagovarjal doktorsko disertacijo z naslovom:

Vednost in resnica v Badioujevi filozofiji.

 

Mentorica: red. prof. dr. Alenka Zupančič.

 

Zagovor bo potekal hibridno v Mali dvorani ZRC SAZU*, Novi trg 4, 2. nadstropje, Ljubljana in po spletni seji ZOOM.

 

 

 

*Za vse prisotne na dogodku velja, da morajo izpolnjevati pogoj PCT. Veljavnost pogoja PCT dokazujejo z enim od pogojev, ki so navedeni v 2.členu Odloka o začasnih ukrepih za preprečevanje in obvladovanje širjenja okužb z nalezljivo boleznijo COVID-19, istovetnost pa oseba dokazuje z osebnim dokumentom. V vseh zaprtih javnih prostorih je obvezna kirurška maska ali FFP2 maska in razkuževanje rok. Maske iz blaga niso več dovoljene.

Z veseljem vas obveščamo, da je ta teden izšla Platforma 3: zbornik študentk in študentov Podiplomske šole ZRC SAZU, ki je prosto dostopna na spletni strani Založbe ZRC.

 

V tokratni številki Platforme svoje raziskovalno delo predstavlja pet študentk in študentov PŠ ZRC SAZU, to so: dr. Magdalena Germek, dr. Nina Cvar, Rebecca Rose, Jernej Kusterle in Neja Tomšič in dva študenta ostalih fakultet, ki sta na naši šoli izbrala izbirni predmet: Dino Manzoni in Matija Jan. Vsem avtoricam in avtorjem čestitamo za objavo, vse ostale pa lepo vabimo k branju.

 

Letošnje leto sta se od uredniške funkcije poslovili Vita Zalar in dr. Lea Kuhar, pri urednikovanju Platforme 4 pa sta se Draganu Petrevskemu pridružila študentka antropološkega modula Ana Reberc in študent modula humana geografija Marko Senčar Mrdaković.

 

Za vsa vprašanja vezana na Platformo se lahko obrnete na mail: zbornik.platforma@gmail.com

 

Lea Kuhar, Vita Zalar, Dragan Petrevski

Z velikim veseljem sporočamo, da so tri doktorandke Podiplomske šole ZRC SAZU, ki so svoj doktorat zaključile v okviru doktorskega študija 3. stopnje Primerjalni študij idej in kultur, modul Transformacije moderne misli – filozofija, psihoanaliza, kultura pod mentorstvom red. prof. dr. Marine Gržinić, objavile doktorate v obliki knjig.

 

Izšla je knjiga dr. Jovite Pristovšek z naslovom Strukturni rasizem, teorija in oblast (Ljubljana: Sophia, 2019), prav tako knjiga dr. Adle Isanović z naslovom The Regime of Digital Coloniality: Bosnian Forensic Contemporaneity (Frankfurt am Main: CEEOLPRESS, 2021). Knjiga dr. Nine Cvar z naslovom Digitalna podoba in globalni kapitalizem: tehnologija, politika, upor, pa je izšla pri založbi Sophia konec januarja 2022.

 

Te izdaje ne bi bile možne brez podpore PŠ ZRC SAZU in znanstvenega svetnika in direktorja ZRC SAZU dr. Ota Lutharja, Tanje Velagič, direktorice in odgovorne urednice založbe Sophie, ter mednarodne založbe CEEOLPRESS.

 

---

Strukturni rasizem, teorija in oblast

Avtorica: Jovita Pristovšek

Spremna beseda: Marina Gržinić

Sophia, 2019

 

Izvirna študija prinaša izčrpno analizo strukturnega in institucionalnega rasizma. Z umeščanjem koncepta rase kot osrednjega analitičnega orodja za premišljevanje »postpolitičnega« globalnega prostora razčlenjuje mesto in vlogo tega nasilnega političnega konstrukta ter se osredotoča na načine, kako ga tudi teorija vključuje in normalizira, s tem pa obnavlja postopke rasizma.

 

Knjiga izpisuje genealogijo strukturnega rasizma, kot se kaže v treh oblikah družbene produkcije – estetske, javne in politične –, ki so z zgodovinskega vidika vselej težile k ideji »celote«. Ta se kot taka konstruira tako, da »nečloveškost« nekaterih vzame za »normalno«. Na podlagi sistematičnega branja temeljnih del sodobne filozofije in novih teoretsko-filozofskih pozicij, zlasti s področja postkolonialnih in dekolonialnih študij, razgrinja preplet in posledice sistemov rasizma, oblasti, nasilja ter represivnih in ideoloških mehanizmov, ki jih imenuje režimi.

 

Avtorica osvetljuje zamolčevane dele političnega mišljenja in delovanja ter kritično sooča predpostavke in pogoje sodobnih oblik emancipacije in subjektivacije, izprašuje epistemologijo Zahoda ter nastavlja nove perspektive preseganja »kolonialnega uma«. Poziva, da na novo premislimo »človeško«, in nakaže pogoje za možnosti mišljenja onkraj rasizirajoče globalne neoliberalne kapitalistične matrice moči in oblasti. Onkraj slednje gre »iskati« tudi sodobne možnosti političnega.

---

The Regime of Digital Coloniality, Bosnian Forensic Contemporaneity

Avtorica: Adla Isanović

Spremna beseda: Marina Gržinić

CEEOLPRESS, 2021

 

Knjiga problematizira in kritično analizira, kako so zasnovane baze podatkov in kakšen je njihov odnos do produkcije znanja v trenutnem kontekstu globalnega kapitalizma, biopolitike in nekropolitike, tudi v povezavi z digitalnimi paradigmami.

 

Zdi se, da sta logika in estetika podatkovnih baz nekaj, kar je vsiljeno kot norma; njuna vključenost je vidna v znanosti, medijih, družbenih omrežjih, vladanju države, oblikovanju politik, sodnih procesih in vojaških intervencijah, pa tudi v širšem naboru umetniških praks, vključno s sodobnimi prezentacijskimi/razstavnimi modeli in oblikami. Hkrati prepoznamo tudi forenzični obrat, prevladujočo forenzično metodologijo in estetiko, ki se izvajajo prek različnih forumov, na primer forumov mednarodne humanitarne politike, prava in umetnosti.

 

Knjiga, ki je pred nami, je nepogrešljiva tudi za razpravo in razmišljanje o posledicah vojne v 90. letih prejšnjega stoletja v Bosni in Hercegovini. Izkopana množična grobišča Bošnjakov so zdaj mesta, odprta za forenzike, da bi pospešili procese spominjanja preteklih grozot Srebrenice in genocida na ozemlju Bosne in Hercegovine.

---

Digitalna podoba in globalni kapitalizem
Tehnologija, politika, upor

Nina Cvar

Spremna beseda: Marina Gržinič
Zbirka: 1. Naprej! /
284 strani, mehka vezava
Format: 21 x 14
Področja: Filozofija | Kulturologija | Umetnost
ISBN: 978-961-7003-63-5

 

»Nina Cvar izprašuje pojme, teorije zarote, napačno razumevanje in izgubo dialektičnega mišljenja. V epilogu knjige artikulira razmislek o vlogi umetne inteligence in algoritmov v človeških življenjih in o tem, kako so meje med človeškostjo in tehnologijo vse bolj zabrisane. To odpira vprašanja o morebitni posthumanistični prihodnosti, v kateri robotika in umetna inteligenca nista zgolj dodatek, ampak nekaj več. Kaj več? In ali je druga stran tega procesa absolutna normalizacija dehumanizacije ne-dovolj-človeških tisočev, ki umirajo na pragu trdnjave Evrope? Tehnologija nenadoma ni le ustvarjalna podmena, temveč postane oko, ki arhivira rasizacije, diskriminacije, ekstrakcije.« – Marina Gržinić

 

»Knjiga prepričljivo in poglobljeno povezuje vlogo podob v globalnem kapitalizmu, kolonialno matrico proizvodnje znanja in kolonialno moč ter pokaže, kaj se znotraj tako orisanih koordinat dogaja s političnim subjektom ter kje so možnosti za njegov izhod iz abnormalne družbene realnosti globalnega kapitalizma.« – Tanja Petrović

 

»In kam zdaj? V zaključni razpravi se avtorica vrne k potencialnosti, k (zahodnjaškemu) antropocentrizmu, k Agambenu in Mbembeju: zaustaviti antropološki stroj, dovoliti iztek postajanja črnca sveta, dokler nas ne naplavi v trenutek in čas, ko bo mogoč obrat, izhod, novo bivanje. V pričakovanju te točke preobrata je knjiga Nine Cvar vademecum: zaradi svoje sekventne doslednosti, jasnosti argumentacije in numinozne poetike logike.« – Irena Šumi