Vabimo vas na gostujoče predavanje na doktorskem modulu Kulturna zgodovina, ki ga bo imel Zoltan Dujisin:

Vrednotenje znanstvenih osnov post-komunističnih politik spomina.

Predavanje bo v angleškem jeziku v petek, 16. aprila 2021, ob 16. uri, preko spletne seje ZOOM (Meeting ID: 860 4077 5268, Passcode: 561333).

Predavanje se posveti vprašanju antitotalitarnega kolektivnega spomina značilnega za Srednjo in Vzhodno Evropo. Najprej se posveti intelektualnemu izvoru antikomunističnega disidentstva, ki ga je zaznamoval boj med liberalci in konservativci, ki so skušali zagotoviti prevlado lastne interpretacije komunističnega režima. Nato pokaže, kako so si kasneje antikomunistični diskurz na tem območju prisvojili vseprisotni nacionalni spominski inštituti. Te inštitucije so razumljene kot hibridna telesa, ki se umeščajo med politiko in zgodovino in želijo vsiliti prevladujočo razlago komunistične preteklosti. Čeprav, recimo, poljski Inštitut za nacionalno spominjanje ni prvi tak inštitut, pa je primer, ki so ga posnemali v drugih postkomunističnih državah. Model inštituta spomina je bil privlačen za konservativno identitetno politiko, saj je strankam desnice omogočil, da postkomunistične družbe predstavljajo kot rezultat »nedokončanih revolucij«, kjer osebe iz preteklosti ohranjajo oblast, to pa zahteva protiutež. Poleg tega težijo k znanstveni potrditvi: z znanstveno kooptacijo (odlični pogoji za mlade raziskovalce, ki ne morejo dobiti službe v akademskih institucijah), politične pripovedi dobijo znanstveno legitimnost in na koncu vodijo v »depolitizacijo«. Spominski inštituti pa niso le ključni element postkomunistične politične tekme, ampak tudi krepitve sprejemanja in izenačevanja nacističnih in komunističnih zločinov v evropskem kolektivnem spominu.

Zoltán Dujisin je podoktorski študent na Katoliški univerzi Louvain. Raziskovalno se ukvarja s sociologijo znanja, sociologijo novinarstva, politikami spomina ter politično sociologijo. Na Univerzi Columbia v New Yorku je doktoriral iz sociologije in bil štipendist Marie Curie na Univerzi Erasmus v Rotterdamu. Tam je nadaljeval z raziskovanjem spominskih inštitutov. Deset let je delal kot novinar in dopisnik svetovne tiskovne agencije Inter Press Service News ter vodilnega portugalskega tednika Expresso, za katere je poročal iz Ukrajine, Madžarske in Češke.

Konzervirana preteklost: kako govorijo ribje konzerve?

Vabimo vas na gostujoče predavanje, ki ga bo na doktorskem modulu Literatura v kontekstu imel prof. dr. Andrej Leben z Univerze v Gradcu:

Literarna večjezičnost in sodobni avstrijski literarni sistem.

Predavanje bo v sredo, 14. aprila 2021, ob 10.30 uri, preko spletne seje ZOOM (Meeting ID: 830 0380 1372, Passcode: 729857).

Predavanje osvetljuje na podlagi polisistemske teorije Even-Zoharja sodobni avstrijski literarni sistem z vidika večjezičnih literarnih praks priseljenih, nomadskih in manjšinskih avtorjev in avtoric ter s posebnim ozirom na dvojezično literarno polje na Koroškem in literaturo koroških Slovencev. Kot izhodišče prikaza bo služil tudi koncept nadregionalnega interakcijskega prostora, ki ga je razvila raziskovalna skupina na Univerzi v Gradcu in omogoča empirični, neesencialistični pogled tako na sodobno literarno komunikacijo in interakcije, za katere so značilne različne oblike literarne večjezičnosti, kot na tozadevno vlogo literarnih institucij.

Andrej (Andreas) Leben je profesor za slovensko književnost in slovenske kulturne vede na Inštitutu za slavistiko Univerze v Gradcu. Je soustanovitelj doktorskega programa Jugovzhodna Evropa in polja odličnosti »Dimenzije evropeizacije«. Vodil je projekt »Dvojezična literarna praksa na Koroškem po ukinitvi literarne revije mladje (1991) in njen položaj v nadregionalnem interakcijskem literarnem prostoru«. Njegova raziskovalna področja so slovenska književnost 20. in 21. stoletja, avtobiografski diskurz in avtobiografsko pisanje, kulturni transfer, literarna večjezičnost, spominska kultura, literatura in gledališče slovenske manjšine v Avstriji.

Predavanje je namenjeno širši zainteresirani javnosti. Vabljeni!

Vabimo vas na predavanje, ki ga bo v okviru predmeta Sodobna filozofija in moderna literatura na filozofskem modulu imel doc. dr. Rok Benčin:

Fotografija, struktura, afekt.

Predavanje bo v četrtek, 8. aprila 2021, ob 17. uri, po spletni seji ZOOM (Meeting ID: 871 6601 3914, Passcode: 850756).

Nedavni afektivni obrat v fotografski teoriji sledi Barthesovemu premiku od strukture k afektu v Cameri lucidi. Toda že preden je Barthes izdal svojo fotografiji posvečeno zadnjo knjigo, je Thierry de Duve postavil tezo, da je v semiotično strukturo fotografije, kot jo razume Barthes, že vpisan afektivni proces. Fotografija naj bi bila namreč zaradi svoje indeksikalne narave razpeta med travmo in žalovanjem. Na predavanju bomo razmislek o afektirani strukturi fotografije razširili onstran predpostavke o njeni indeksikalni naravi. Kaj se zgodi z afektivnostjo fotografije, če njenega objekta več ne razumemo skozi neposredno povezavo med podobo in upodobljenim, temveč skozi nedoločenost, s katero njegova fotografska osamitev zaznamuje objekt?

Predavanje je namenjeno širši zainteresirani javnosti. Vabljeni!

*Vir fotografije: Sophie Ristelhueber, Fait, #60 (1992), National Gallery of Canada

Vabimo vas na predavanje, ki ga bo imel direktor ZRC SAZU in koordinator doktorskega modula Kulturna zgodovina na Podiplomski šoli ZRC SAZU red. prof. dr. Oto Luthar:

Golota in discipliniranje: Slovenke in Slovenci v italijanskih fašističnih taboriščih.

Predavanje bo v četrtek, 18. marca 2021, ob 16. uri, po spletni seji ZOOM (Meeting ID: 898 0326 9075, Passcode: 466997).

V okviru preliminarnih rezultatov raziskovalnega projekta z naslovom Slovenke in Slovenci v italijanskih fašističnih taboriščih se bomo posvetili različnim oblikam degradacije in mučenja taboriščnic in taboriščnikov v taborišču Kampor na otoku Rabu. Ob primerih fizičnega nasilja -od obešanja na kol, do kroničnega pomanjkanja hrane in vode- se bomo posebej posvetili sprejemu v taborišče, katerega del je bilo razgaljanje vseh skupin internirank in internirancev. Ob uvodni predstavitvi podobnih oblik poniževanja in mučenja v daljši historični perspektivi se bomo osredotočili:

(1) na konkretne protokole in konkretne primere poniževanja, kot sestavnega dela discipliniranja in podrejanja,

(2) na primerjavo med okupacijsko in kolonialno politiko. Točneje, zanimale nas bodo tiste značilnosti italijanske okupacije zahodne Slovenije, Gorskega kotarja, Istre in Dalmacije, ki upornike in njihove družine izenačujejo z upornimi pripadniki libijskih in eritrejskih skupnosti.

Predavanje je namenjeno širši zainteresirani javnosti. Vabljeni!

Vabimo vas na predavanje, ki ga bo imela znanstvena sodelavka na Inštitutu za slovensko narodopisje ZRC SAZU ter sodelavka modula Slovenske študije – tradicija in sodobnost  na doktorskem študijskem programu 3. stopnje Primerjalni študij idej in kultur na Podiplomski šoli ZRC SAZU, doc. dr. Saša Babič:

Folklorni obrazci – ogledalo družbe: etnolingvistični vpogled v družbo.

Predavanje bo v torek, 9. marca 2021, ob 16. uri, po spletni seji ZOOM (Meeting ID: 823 3614 5154, Passcode: 665434).

Folklorni obrazci so najkrajše relativno stalne besedne zveze, ki jih posamezni jezik vsebuje; govorimo o pozdravih, kletvicah, pregovorih, ugankah ipd. Ti vase sprejmejo kulturne vidike in jih preko metafor tako kodirajo kot tudi razkrivajo. Pri kulturoloških raziskavah jezika, sploh ob rokovanju s slovstveno folkloro, se pogosto poslužujemo tudi etnolingvistike, metode, ki interdisciplinarno posega v globlje plati jezika z namenom več razkriti o družbenih konceptih, stereotipih, konceptualnih zemljevidih … V predavanju bodo predstavljeni folklorni obrazci in način, kako lahko s pomočjo etnolingvistike razbiramo posamezne konceptualne podlage za razbiranje odseva družbe.

Doc. dr. Saša Babič je folkloristka, ki raziskuje predvsem folklorne obrazce, tj. pozdrave, kletvice, pregovore, uganke, zagovore, molitve itd. z vidikov rabe in kulturnih pomenov kot tudi v okviru folklornega dogodka in sporazumevanja. Nabor gradiva črpa iz arhivov, v namene diahronih primerjalnih raziskav, ter s terenskim delom, predvsem za pridobitev sodobnega gradiva in vpogled v njegovo sodobno vpetost v družbo za sinhrone raziskave. Še posebej jo zanimajo sodobne rabe in izrabe različnih folklornih obrazcev, njihove funkcije, časovne prilagoditve kot tudi namenska preoblikovanja.

Predavanje je namenjeno širši zainteresirani javnosti.

Vabljeni!

Vabimo vas na predavanje, ki ga bo imela znanstvena svetnica in predstojnica Inštituta za kulturne in spominske študije ZRC SAZU ter predavateljica na Podiplomski šoli ZRC SAZU
red. prof. dr. Tanja Petrović:

Che je bil tukaj: dogodek, spominjanje in zgodovinjenje po koncu jugoslovanskega socialističnega projekta.

Predavanje bo v četrtek, 4. marca 2021, ob 16. uri, po spletni seji ZOOM (https://us02web.zoom.us/j/84192643729…, Meeting ID: 841 9264 3729, Passcode: 458055) .

Predavanje za izhodiščno točko vzame konkreten dogodek iz avgusta 1959, ko je petčlanska kubanska misija dobre volje, ki jo je vodil izredni ambasador, major Dr. Ernesto Guevara Serna, obiskala socialistično Jugoslavijo. Delegacija se je v Jugoslaviji mudila 10 dni in med tem obiskala Beograd, Avalo, Kragujevac, Sarajevo, Jablanico, Konjic, Rijeko, Opatijo, Ljubljano, Postojno in Maribor. Srečala se je tudi s predsednikom Jugoslavije Josipom Brozom Titom v njegovi poletni rezidenci na Brionih.

V predavanju se sprašujem o pomenih tega dogodka, ki se nam razkrivajo iz temporalnosti naše sedanjosti. Zagovarjam tezo, da naše razumevanje, “branje” in zgodovinjenje tega dogodka pomembno usmerjata dva kasnejša dogodka: smrt Che Guevare v Boliviji (in mitologizacija njegovega lika, ki je sledila), ter katastrofalen razpad Jugoslavije in konec socializma. Omenjena dogodka zelo otežujeta, če celo ne onemogočata, da bi obisk Cheja Guevare in njegovo srečanje z jugoslovanskim socializmom in njegovimi snovalci opazovali v lastni temporalnosti. Zato ne moremo videti (ali jih vidimo kot izrazito deformirane) niti vizij prihodnosti, ki so bile inherentne tej temporalnosti. Javne narativizacije preteklosti, skozi katere se oblikuje kolektivni spomin na ta (in marsikateri) dogodek, morajo biti pozorne na te izgubljene vizije prihodnosti (pretekle prihodnosti, kot je o njih razmišljal Reinhart Koselleck), ker so le-te bistvenega pomena za zmožnost produktivnega razmišljanja o temporalnosti, ki sedanjost povezuje s preteklostjo in prihodnostjo.

Predavanje je namenjeno širši zainteresirani javnosti.

Vabljeni!

Vabimo vas na predavanje, ki ga bo imela znanstvena sodelavka na Inštitutu za slovensko narodopisje ZRC SAZU ter sodelavka modula Slovenske študije – tradicija in sodobnost  na doktorskem študijskem programu 3. stopnje Primerjalni študij idej in kultur na Podiplomski šoli ZRCS AZU, doc. dr. Špela Ledinek Lozej:

Dediščinjenje (izdelovanja) sirov na Slovenskem.

Predavanje bo v četrtek, 18. februarja 2021, ob 16. uri, po spletni seji ZOOM (Meeting ID: 843 8745 9037, Passcode: 616007).

V predavanju bo na primeru treh sirov iz različnih alpskih območij Slovenije – mohanta, trniča in tolminca orisani procesi in prakse dediščinjenja prehrane na Slovenskem. Dediščinjenje izdelovanja sirov bo umeščeno v kontekst širših procesov ponavzočanja preteklosti in kvalifikacije (pre)hrane.

Doc. dr. Špela Ledinek Lozej je zaposlena na Inštitutu za slovensko narodopisje ZRC SAZU, kjer se posveča raziskovanju stanovanjske kulture, pašništva, prehrane idr. prvin gmotne kulture, v zadnjem času pa tudi različnim praksam in procesom tvorjenja dediščine. Leta 2012 je doktorirala na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Med 2016 in 2017 se je raziskovalno izpopolnjevala na Univerzi v Vidmu. Od leta 2019 vodi medinštitutski večdisciplinarni raziskovalni program Dediščina na obrobjih. Je nosilka predmeta Dediščine, dediščinski procesi in prakse na modulu Slovenske študije – tradicija in sodobnost na doktorskem študijskem programu 3. stopnje Primerjalni študij idej in kultur na Podiplomski šoli ZRC SAZU.

Predavanje je namenjeno širši zainteresirani javnosti.

Vabljeni!

V četrtek, 21. in v petek, 22. januarja 2021 bodo v okviru prvega roka v šolskem letu 2020/2021 potekale predstavitve tem doktorskih disertacij v okviru Samostojnega raziskovalnega dela I. v prvem letniku študija in predstavitve izsledkov doktorskih disertacij v okviru Samostojnega raziskovalnega dela III. v tretjem letniku študija:

• v četrtek, 21. 1. 2021 ob 15. uri bo Aleš Rojc predstavil izsledke svoje doktorske disertacije z naslovom: Vednost in resnica v Badioujevi filozofiji, ki jo zaključuje na modulu Transformacija moderne misli – filozofija, psihoanaliza, kultura pod mentorstvom red. prof. dr. Alenke Zupančič.
• v četrtek, 21. 1. 2021 ob 16. uri, bo Edvard Šefer predstavil temo doktorske disertacije z delovnim naslovom: Skrivnosti borilnih veščin skritih v tehničnih formah (Katah) karateja, ki jo bo pripravljal na modulu Kulturna zgodovina.
• v petek, 22. 1. 2021 ob 15. uri bo Vesna Krmelj predstavila izsledke svoje doktorske disertacije z naslovom: Korespondenca Franceta Steleta kot vir in izhodišče za umetnostnozgodovinsko interpretacijo in zgodovino umetnostne zgodovine na Slovenskem, ki jo pripravlja na modulu Kulturna zgodovina pod mentorstvom doc. dr. Luke Vidmarja in somentorstvom doc. dr. Francija Lazarinija.

Predstavitve bodo potekale preko spletne seje ZOOM:

https://us02web.zoom.us/j/87998233690?pwd=NzRuem1keFNVbGRIckhEeWM4R1lQUT09

Meeting ID: 879 9823 3690,Passcode: 511616

Udeležba ostalih študentk in študentov na predstavitvah kolegov in kolegic je obvezna za opravljanje študijske obveznosti Raziskovalnega seminarja I. (v prvem letniku) in Raziskovalnega seminarja II. (v drugem letniku) in se bo beležila, zato vas prosimo, da se v spletno sejo ZOOM prijavite z imenom in priimkom. Hvala.

Vabljeni tudi drugi zainteresirani!

Mednarodni kolokvij

Reaktiviranje kritičnega mišljenja v sodobni filozofiji in teoriji

Petek, 15. januar 2021

od 15.00 do 19.30

Zaradi varnostnih predpisov v zvezi s Covid-19 bo dogodek potekal spletno prek aplikacije ZOOM.

Kolokvij bo potekal v angleščini.

Vabljeni, da se nam pridružite na naslednji povezavi: https://us02web.zoom.us/j/87880846829?pwd=WjJQZkF1TndyVVFnQ3cxcnRydndZZz09
Meeting ID: 878 8084 6829
Passcode: 123727

Pričakujemo vas že od 14.50 ure.

Želimo premisliti o sedanjem ali preteklem delu v teoriji in kritičnem diskurzu, ki ponuja možnosti za strategije in možnosti, ki bodo na podlagi premišljevanja današnjega trenutka v družbah ali teoriji predlagale morebitno emancipacijsko politiko, če naj emancipacijo še vedno razumemo kot prakso, ki vodi k spremembam.

Sodelujoči:

Nina Cvar

Katja Čičigoj

Mia in Lina Gonan

Marina Gržinić

Tjaša Kancler

Jovita Pristovšek

Piro Rexhepi

Jasmina Založnik

Teme letošnjega mednarodnega kolokvija so performativnost, estetika, politika, feminizem, geopolitika, spolnost, trans*, dekolonialnost, tehnologija, kapital/izem, nekropolitika in rasizacija.

Tudi letos mednarodni kolokvij organiziramo v okviru predmeta Sodobne teorije umetnosti in kulture ter estetika novih tehnologij (M. Gržinić) na Podiplomski šoli ZRC SAZU v okviru modula Transformacija moderne misli – filozofija, psihoanaliza, kultura.

Večina udeležencev, vendar ne vsi, se je formirala v okviru modula in predmeta ter bila promovirana na Podiplomski šoli ZRC SAZU.

Mednarodni kolokvij je organizirala Marina Gržinić v sodelovanju z Jovito Pristovšek.

Vabimo vas, da se nam v petek, 15. januarja 2021, pridružite na tradicionalnem letnem mednarodnem kolokviju.

Program

15:00–15:30

Marina Gržinić

Sodobna filozofija med nekropolitiko in thanatopolitiko

Predstavitev bo obravnavala glavne spremembe, ki jih je nekropolitika (t.j. suverenost politike smrti) prinesla kapitalizmu, ter opredelila, kako nekropolitika v temelju določa neoliberalni globalni kapitalizem in ga oblikuje v nekrokapitalistični sistem. Podali bomo podrobnejši pregled sklopa teoretičnih in filozofskih sprememb v zvezi z današnjimi razpravami o življenju, smrti, človeškosti, demokraciji in estetiki.

Dr. Marina Gržinić je znanstvena svetnica na Filozofskem inštitutu ZRC SAZU in sodelavka na filozofskem modulu na Podiplomski šoli ZRC SAZU. Od leta 2003 poučuje tudi na Inštitutu za likovno umetnost dunajske Akademije za likovno umetnost. Je filozofinja, teoretičarka in umetnica iz Ljubljane. Njeno zadnje objavljeno delo je Border Thinking: Disassembling Histories of Racial Violence, Publication Series of the Academy of Fine Arts Vienna, Vol. 21 (urednica; Berlin: Sternberg Press, 2018).

15:30–16:00

Mia Gonan, Lina Gonan

Transfobija in levica

Predstavitev bo obravnavala razumevanje razmerja med družbenospolnim zatiranjem in kapitalistično produkcijo vrednosti v povezavi s pojavom (ne)zmožnosti potrditve veljavnosti trans identitete/izkušnje s strani politične levice. Mia in Lina Gonan bosta raziskali tiste koncepte iz tradicionalnega marksizma – na primer razumevanje dela, revolucionarne subjekte, progresivnost kapitalizma itd. –, ki po njunem mnenju predstavljajo izvor levičarske marginalizacije družbenospolnih vprašanj.

Mia Gonan je diplomirala iz umetnostne zgodovine in sociologije, Lina Gonan pa iz umetnostne zgodovine in filozofije, obe na Filozofski fakulteti Univerze v Zagrebu. Raziskujeta razmerje med kvir in antikapitalističnimi teorijami, vključeni sta v številne kolektive, ki naslavljajo vprašanja seksizma, transfobije in homofobije. Zaposleni sta na zagrebškem Multimedijskem inštitutu.

16:00–16:30

Jovita Pristovšek

»Neprožna domišljija ustvarja grozljive prostore za življenje ljudi«: Nekro-estetika, propadajoča telesa in performativnost mesa

Izhodišče prispevka temelji na pojmu nekro-estetike, kot ga je razvila Marina Gržinić, ter razpravlja o razmerju med propadajočimi telesi, animizmom in performativnostjo »mesa«, da bi podali kritiko zahodne (rasne) estetike ter izrisali možne poti in strategije odpora nekropolitični stvarnosti.

Dr. Jovita Pristovšek je doktorirala iz filozofije na Podiplomski šoli ZRC SAZU, Ljubljana. Je podoktorska raziskovalka na Akademiji za likovno umetnost na Dunaju (2019–2021) in docentka na AVA – Akademija za vizualne umetnosti, Ljubljana (2009–danes). Je avtorica monografije Strukturni rasizem, teorija in oblast (Sophia, 2019).

16:30–17:00

Piro Rexhepi

Rasni kapitalizem in kolonialnost želje

Prispevek prinaša premislek o nekaterih načinih, s katerimi se erotična senzibilnost, srečanja in ekonomije spolnosti v evroatlantskih ograditvah izmikajo pogojenostim z rasnim kapitalizmom in (vnovičnim) kolonialnim uveljavljanjem meja s pomočjo spolnosti, pa tudi o trenutkih in okoliščinah, v katerih spolna igra ustvarja nove družbene in prostorske odnose. Ne trdim, da trenutki, ko se ti pogoji sesedejo v splošno erotično srečanje, ne obstajajo, temveč se sprašujem, kakšne »drugačne« erotične solidarnosti in oblike radikalne skrbi vznikajo v »razpokah in režah« kolonialnosti želje.

Dr. Piro Rexhepi je doktoriral iz politike na Univerzi v Strathclydeu. Njegove raziskave se osredotočajo na dekolonialnost, spolnost in islam. Njegovo nedavno delo o rasizmu in mejah na balkanski begunski poti je bilo objavljeno v različnih medijih znotraj in zunaj akademske sfere, med drugim v International Journal of Postcolonial Studies, Ethnic and Racial Studies, Critical Muslims, Guardian in drugje.

Break/Odmor 17:00–17:15

17:15–17:45

Jasmina Založnik

Grožnja okužbe

Na podlagi rabe pojma okužbe v izbranih znanstvenih besedilih (Michel Foucault, Isabell Lorey itd.) bo predstavljena topologija negativnih in pozitivnih vidikov okužbe, da bi poskusili odgovoriti na naslednja vprašanja: Kaj ogroža partikularni družbeni oziroma politični red? Katere strategije se trenutno uporabljajo za družbeno (individualno) zaščito? Bi lahko podobne strategije uporabili tudi kot oblike upora? Pred kakšnimi nevarnostmi se človek skuša zaščititi in na kakšen način?

Dr. Jasmina Založnik deluje lokalno in mednarodno kot pisateljica, plesna publicistka, dramaturginja, kustosinja, producentka, moderatorka, svetovalka, raziskovalka in umetniška sodelavka. Je članica regionalne mreže Nomad Dance Academy in njenega lokalnega združenja ter članica uredništva Maske, časopisa za scenske umetnosti, in Dialogov, revije za kulturo in družbo. Je doktorica filozofije v vizualnih kulturah, svoje doktorsko delo z naslovom »Claiming the Space of the New Performative Art Practices: Ljubljana, Belgrade, and Novi Sad (1965–1987)« pa je zaključila leta 2020 na Univerzi v Aberdeenu v Veliki Britaniji. Leta 2015 je prejela nagrado Ksenije Hribar v kategoriji kritika/dramaturgija/teorija.

17:45–18:15

Tjaša Kancler

Dekolonialna trans*prihodnost

Sodobna zahodna globalna politika je nadaljevanje moderne/kolonialne kapitalistične matrice, iz katere se je razvila. V nasprotju z rasnim kapitalizmom, njegovo politiko, načini produkcije, oblikami mišljenja, predstavljanja in delovanja, ki se reproducirajo globalno, bom govoril o trans*formativnih potencialih v novi fazi in v okviru dolgih zgodovinskih procesov dekolonizacije ter bojih, ki se danes nadaljujejo.

Dr. Tjaša Kancler je aktivist, umetnik, raziskovalec in izredni profesor na Oddelku za vizualne umetnosti in oblikovanje – Odsek: Umetnost in vizualna kultura, Fakulteta za likovno umetnost, Univerza v Barceloni. Je soustanovni član kolektiva t.i.c.t.a.c. – Taller de Intervenciones Críticas Transfeministas Antirracistas Combativas (www.intervencionesdecoloniales.org) in sourednik revije Desde el margen (www.desde-elmargen.net).

18:15–18:45

Nina Cvar

Brutalizacija kapitalističnega realizma v nekrokapitalistični realizem: Koronizirana preobrazba neoliberalizma in njena protislovja

Na vrhuncu dolžniške krize leta 2009 je Zero Books objavil knjigo Marka Fisherja Capitalist Realism: Is There No Alternative?, v kateri Fisher razdeluje tezo o ideji kapitalističnega realizma, ki mu niti ni več nujno biti neoliberalen, predvsem pa se kaže kot edina možna realnost. Desetletje pozneje, v času, ki bi ga lahko opredelili kot izjemno stanje COVID-19, se, rečeno z Eienne Balibarjem (2020), v dogodku pandemične krize prepletetata medicinsko in politično. Ob tem lahko spremljamo ne le hegemonijo kapitalističnega realizma, temveč njegovo nekrokapitalizacijo, ki pa mu je spričo podreditve medicinske krize načelu kalkulacije (ko so telesa le še prisiljena v kapitalizirano objektivizacijo), potrebno dodati še dimenzijo brutalizma; s to dimenzijo pa Achille Mbembe dignosticira aktualno sedanjost (2020). Te preobrazbe napeljujejo na nujnost premisleka razmerij med neoliberalizmom, kapitalizmom, suverenostjo in suverenom, predvsem pa od nas terjajo, da premislimo pogoje emancipacije vseh tistih, za katere Mbembe pravi, da ne štejejo nič.

Dr. Nina Cvar je z odliko zaključila študij kulturologije na Fakulteti za družbene vede in leta 2017 pod mentorstvom prof. dr. Marine Gržinić doktorirala iz filozofije na Podiplomski šoli ZRC SAZU. V doktorskem delu, za katerega je pridobila štipendijo Mestne občine Ljubljana, se je ukvarjala z analizo digitalne podobe v trenutnem kapitalističnem načinu produkcije. S svojimi prispevki se redno predstavlja na domačih in mednarodnih znanstvenih konferencah. Med leti 2014 in 2017 je delovala kot samozaposlena v kulturi na področju filmske kritike, med 2009 in 2016 je bila redaktorica Temne zvezde, redne oddaje o filmu na Radiu Študent. Skoraj desetletje je bila aktivna v Kulturno umetniškem društvu Anarhiv, med 2015 in 2019 tudi kot predsednica društva. Med 2017 in 2019 je bila zaposlena na Fakulteti za medije, od 2019 pa deluje kot raziskovalka na Fakulteti za elektrotehniko, Univerza v Ljubljani.

18:45–19:15

Katja Čičigoj

»Skrb ni vprašanje domače sfere, temveč javna zadeva in povzročitelj konfliktov.«

(Precarias a la deriva: Zelo skrbna stavka, 2005).

V kontekstu preventivnih ukrepov proti širitvi COVID-19, ki so učinkovito podprli proces privatizacije skrbi (za otroke, za starejše in zdravstvene oskrbe) ter privatizacijo (družbene in biološke) reprodukcije s spremljajočo družbenospolno delitvijo dela, predlagam, da si ogledamo nekaj nedavnih posegov v feministične razprave o reproduktivni politiki. Nekateri od teh posegov (glej na primer Intimate Justice Shateme Threadcraft, 2016) postavljajo v ospredje nedvomno ključne pomisleke v zvezi z reprodukcijo, ki so doslej ostali na robu glavnih feminističnih gibanj in teorij (na primer boj črnk in staroselk proti prisilnim sterilizacijam). Vendar pa se lahko vprašamo, ali ti premisleki »intimne pravičnosti«, ki je osrediščena na »intimne sposobnosti« posameznic, vendarle nehote ne podpirajo liberalnih delitev na zasebno in javno, individualno in kolektivno, torej delitev, ki že dolgo služijo naturalizaciji skrbi in reprodukcije v smislu družbenospolno dodeljenih vlog in ki so učinkovito prikrivale družbeno produktivnost skrbstvenega dela. Ali obstaja način podpore in zaščite »intimnih sposobnosti« vseh ospoljenih subjektov, ki ne bi podlegel diskurzu o individualnih pravicah, zajamčenih v »zasebni sferi«? Ali obstaja prostor za ponovno zamišljanje teh sposobnosti kot kolektivnih zmožnosti in kot oblik dela, ki proizvaja družbeno tkivo?

Katja Čičigoj je filozofinja, piska, urednica in prevajalka, ki trenutno zaključuje doktorski študij. Bila je gostujoča raziskovalka na CRMEP, Univerza Kingston, London, in na CPCT, Goldsmiths College, Univerza v Londonu. Njeno delo zajema sodobno evropsko filozofijo, kritično teorijo in feministično filozofijo. Je članica uredniških odborov spol.si in Maske, za revijo Dialogi pa je souredila dve tematski številki o feminizmu. Od leta 2016 soorganizira Feministični seminar v sodelovanju s KUD Anarhiv in Mestno knjižnico Ljubljana. Je predavateljica filozofije na Fakulteti za medije in na Akademiji za ples v Ljubljani. Pred kratkim je prevedla knjigo Shulamith Firestone Dialektika spola (*cf., 2019) in zanjo napisala spremno študijo. Trenutno za *cf. soureja zbornik o feminističnih utopijah skrbi in reprodukcije.

Vabljeni!