Kot izjemen uspeh tudi za Podiplomsko šolo ZRC SAZU lahko štejemo vest, da sta med petimi letošnjimi Fulbright štipendisti kar dva prejemnika štipendij s Podiplomske šole ZRC SAZU.
Septembra v ZDA potujeta Marisa Žele, študentka filozofskega modula in Blaž Gselman, študent literarnega modula doktorskega študijskega programa 3. stopnje Primerjalni študij idej in kultur.
Študentki in študentu iskreno čestitamo!
Vabimo vas na predavanje, ki ga bo na filozofskem modulu v okviru predmeta Oblikovanje pojmov imel doc. dr. Tadej Troha:
Predavanje bo v četrtek, 20. maja 2021, ob 19. uri, preko spletne seje ZOOM (povezava, meeting ID: 823 2088 2991, passcode: 014344).
Vse velike sodobne krize – od ekonomske in begunske do podnebne in pandemske – so se kljub nespregledljivim medsebojnim razlikam ujele v načeloma enak diskurzivni mehanizem. Po izhodiščni enostavni negaciji njenega obstoja in prvih poskusih, da bi jo reducirali na glasnika večne sistemske Resnice, se kriza sčasoma pokaže kot preveč dejanska, da se nanjo ne bi odzvali tudi v praksi. Vsaka od nedavnih kriz je imela (ali ima) zadostno dogodkovno intenziteto, da je ni mogoče brez ostanka vpisati v obstoječe koordinate; a namesto da bi, rečeno z Badioujem, delali na posledicah novega in sprejeli pravila, ki so lastna postajanju teh posledic, se je med krizo in krizno prakso vpletel posredni element, dozdevno že adekvaten objektivni odgovor na krizo, njeno objektivno »pravilo«. Svojo brezprizivno formo to pravilo sicer črpa iz krize – a ujame nas na trnek normalnosti, ki nikoli ni obstajala.
Predavanje je namenjeno širši zainteresirani javnosti.
Vabljeni!
Vabimo vas na gostujoče predavanje, ki ga bo na modulu Literatura v kontekstu imel prof. dr. Norbert Bachleitner:
Predavanje v angleškem jeziku bo v četrtek, 20. maja 2021, ob 11. uri, preko spletne seje ZOOM (povezava, meeting ID: 869 7207 3300, passcode: 005101).
Za preučevanje prevodov je primeren sistemski pristop zgodovine knjig, ker osvetljuje dejavnike, ki vplivajo na njihov nastanek in razširjanje – na primer posrednike, prevajalce, založnike, cenzorje in bralce. V dvajsetih letih 19. stoletja, ko se je znatno povečala proizvodnja in prevajanje knjig, so prevajanje del Walterja Scotta v glavnem »hekersko« izvajali »špekulativni« založniki, ki se niso ozirali na mednarodno zaščito avtorskih pravic. V Avstriji so bili prevodi Scottovih del cenzurirani, da bi ustrezali verskim in političnim standardom. Kljub takšnim posegom je Scott hitro postal ljubljenec nemške bralne javnosti, kar se kaže v nakladah brez primere. Tudi Flaubert je imel podobno usodo: prvi nemški prevod Gospe Bovary, vključen v priljubljeno serijo romanov, je poln sledi prevajalčeve samocenzure.
Norbert Bachleitner je profesor primerjalne književnosti na Univerzi na Dunaju. Bil je gostujoči profesor na različnih univerzah, vključno s Sorbonne nouvelle v Parizu, in je član Academia Europaea. Njegova področja zanimanja vključujejo recepcijo angleške in francoske literature na nemškem govornem območju; študije literarnega prevajanja in kulturnega transfera; družbeno zgodovino literature; cenzuro; literaturo v periodičnih publikacijah; medbesedilnost in digitalno literaturo. Njegove najnovejše knjižne objave so monografija Die literarische Zensur in Österreich von 1751 bis 1848 (Wien, Köln, Weimar Böhlau, 2017; angleški prevod v pripravi) in uredništvo zbornikov: z Ino Hein, Karoly Kókai in Sandro Vlasta Brüchige Texte, brüchige Identitäten: Avantgardistisches und exophones Schreiben von der klassischen Moderne bis zur Gegenwart (Göttingen: Vienna University Press, 2018), z Achimom Hölterjem in Johnom A. McCarthyjem pa Taking Stock – Twenty-Five Years of Comparative Literary Research (Leiden, Boston: Brill, 2020) in samostojno Literary Translation, Reception, and Transfer (Proceedings of the ICLA Conference in Vienna 2016, vol. 2, Berlin, Boston: De Gruyter, 2020).
Vabimo vas na predavanje, ki ga bo na filozofskem modulu v okviru predmeta Psihoanaliza in družbena vez imela red. prof. dr. Alenka Zupančič:
Predavanje bo v torek, 18. maja 2021, ob 17. uri, preko spletne seje ZOOM (povezava, meeting ID: 833 7282 3871, passcode: 162188).
Teorije zarote so zanimiv fenomen, ki ga ne moremo odpraviti zgolj s posmehljivim zamahom roke. V zadnjem času še toliko manj, saj tudi nekatere najbolj bizarne med njimi masovno vstopajo v javni prostor, v mainstream, celo v uradno politiko. Najbolj eklatanten primer je tu verjetno navezava QAnona na osebo in politiko Donalda Trumpa. Na predavanju bomo najprej analizirali nekatere razloge za preboj teorij zarot v mainstream, nato pa se bomo posveti raziskovanju in opredelitvi treh ključnih aspektov teorije zarot: kategoriji velikega Drugega kot velikega Manipulanta, strasti do interpretacije in notranji povezavi med ustvarjanjem smisla in užitkom.
Predavanje je namenjeno širši zainteresirani javnosti.
Vabljeni!
Vabimo vas na nastopno predavanje, ki ga bo imela kandidatka za izvolitev v naziv docentke za predmetno področje muzikologije, dr. Katarina Šter:
Nastopno predavanje bo v torek, 18. maja 2021, ob 12. uri, preko spletne seje ZOOM (povezava, meeting ID: 837 8203 8302, passcode: 314484).
Po tem, ko je Velika kartuzija (Grande Chartreuse) leta 1899 kupila ostanke slovenske kartuzije Pleterje (ki je kot kartuzija prvotno obstajala med letoma 1403 in 1593) in začela z gradnjo novega samostana, so leta 1904 tja ponovno prišli kartuzijani. Nova skupnost je s seboj prinesla tudi obsežno knjižnico, najverjetneje iz nekdanje kartuzije v Nancyju. Na podlagi tega korpusa je nastala nova pleterska knjižnica, ki so jo kartuzijani nato stalno dopolnjevali še z novimi knjižnimi enotami.
Del stare knjižnice predstavlja tudi zbirka petih glasbenih rokopisov, ki so nastali v prvi polovici 16. stoletja. Dom Augustin Devaux, raziskovalec kartuzijanske glasbene tradicije, jih je popisal kot »gosnaysko-pleterske rokopise«, saj najverjetneje vsi prihajajo iz Gosnaya, kjer je delovala dvojna kartuzijanska skupnost (moška in ženska hiša). Najbolj zanimivi rokopisi te skupine so nedvomno antifonarji, ki so bili napisani za kartuzijanske nune v Gosnayu. Ker so bile gosnayske nune pripadnice najvišjih družbenih slojev, so se tudi v okviru tega kontemplativnega redu še naprej želele imenovati »dame«, njihovo družbeno ozadje pa je močno vplivalo tudi na specifično vsebino njihovih antifonarjev in nekatere nestandardne dodatke kartuzijanski liturgiji.
Predavanje bo »gosnaysko-pleterske rokopise« na kratko predstavilo z ozirom na »standardno« kartuzijansko liturgijo oficija. še posebej pa se bo posvetilo vprašanju liturgičnoglasbenih posebnosti v rokopisih za »dame« iz Gosnaya in poskušalo predstaviti, na kakšen način je bilo družbeno ozadje teh kartuzijanskih nun navzoče v njihovem vsakdanjem življenju in liturgiji.
Dr. Katarina Šter je znanstvena sodelavka na Muzikološkem inštitutu ZRC SAZU in bo po uspešnem habilitacijskem postopku postala sodelavka modula Slovenske študije – tradicija in sodobnost na doktorskem študiju 3. stopnje Primerjalni študij idej in kultur na Podiplomski šoli ZRC SAZU.
Vabljeni!
Vabimo vas na gostujoče predavanje, ki ga bo na modulu Kulturna zgodovina imel Mitja Potočnik:
Predavanje bo v sredo, 5. maja 2021, ob 16. uri, po spletni seji ZOOM (Meeting ID: 829 7378 7111, Passcode: 631530).
Ob srečanju jugoslovanskega in ganskega predsednika v Gani februarja 1961, sta se voditelja dogovorila, da bo Jugoslavija sprejela 300 ganskih študentov takoj, nato pa še po 100 vsako nadaljnje leto. Dejansko je prišlo na študij v Beograd Novi Sad, Ljubljano, Kranj, Sarajevo, in druga mesta precej manj študentov od predvidenega števila, a tisti, ki so prišli, so bili lepo sprejeti in velika večina jih je študij tudi uspešno zaključila. Po pregledu arhivskih virov in po 12 intervjujih s še živečimi bivšimi študenti ali njihovimi najbližjimi so na dan prišle zanimive zgodbe o njihovih izkušnjah s tedanjim jugoslovanskim izobraževalnim sistemom, političnim (ne)udejstvovanjem in socialistično družbo na splošno.
Mitja Potočnik je doktorski kandidat na Univerzi v Gani, Legon. Diplomiral je iz zgodovine na ljubljanski Filozofski fakulteti leta 2004 na temo “Grad Brdo skozi stoletja”, ki je leta 2008 izšla kot monografija. V letu 2017 je magistriral na Univerzi v Gani, Legon, s tezo “Zgodovina pogrebnih obredov: Študija primera ljudstva Ga v Jamestown-u v Gani”. Poleg kulturne, socialne in mikro-zgodovine Afrike in Evrope se njegove raziskave osredotočajo na mednarodne odnose. Njegova doktorska disertacija obravnava mednarodne odnose med Gano in bivšo Jugoslavijo, s poudarkom na Sloveniji.
Predavanje je namenjeno širši zainteresirani javnosti. Vabljeni!
Vir fotografije: Dokumentarni film Slovenec po izbiri
Vabimo vas na gostujoče predavanje na doktorskem modulu Kulturna zgodovina, ki ga bo imel Zoltan Dujisin:
Predavanje bo v angleškem jeziku v petek, 16. aprila 2021, ob 16. uri, preko spletne seje ZOOM (Meeting ID: 860 4077 5268, Passcode: 561333).
Predavanje se posveti vprašanju antitotalitarnega kolektivnega spomina značilnega za Srednjo in Vzhodno Evropo. Najprej se posveti intelektualnemu izvoru antikomunističnega disidentstva, ki ga je zaznamoval boj med liberalci in konservativci, ki so skušali zagotoviti prevlado lastne interpretacije komunističnega režima. Nato pokaže, kako so si kasneje antikomunistični diskurz na tem območju prisvojili vseprisotni nacionalni spominski inštituti. Te inštitucije so razumljene kot hibridna telesa, ki se umeščajo med politiko in zgodovino in želijo vsiliti prevladujočo razlago komunistične preteklosti. Čeprav, recimo, poljski Inštitut za nacionalno spominjanje ni prvi tak inštitut, pa je primer, ki so ga posnemali v drugih postkomunističnih državah. Model inštituta spomina je bil privlačen za konservativno identitetno politiko, saj je strankam desnice omogočil, da postkomunistične družbe predstavljajo kot rezultat »nedokončanih revolucij«, kjer osebe iz preteklosti ohranjajo oblast, to pa zahteva protiutež. Poleg tega težijo k znanstveni potrditvi: z znanstveno kooptacijo (odlični pogoji za mlade raziskovalce, ki ne morejo dobiti službe v akademskih institucijah), politične pripovedi dobijo znanstveno legitimnost in na koncu vodijo v »depolitizacijo«. Spominski inštituti pa niso le ključni element postkomunistične politične tekme, ampak tudi krepitve sprejemanja in izenačevanja nacističnih in komunističnih zločinov v evropskem kolektivnem spominu.
Zoltán Dujisin je podoktorski študent na Katoliški univerzi Louvain. Raziskovalno se ukvarja s sociologijo znanja, sociologijo novinarstva, politikami spomina ter politično sociologijo. Na Univerzi Columbia v New Yorku je doktoriral iz sociologije in bil štipendist Marie Curie na Univerzi Erasmus v Rotterdamu. Tam je nadaljeval z raziskovanjem spominskih inštitutov. Deset let je delal kot novinar in dopisnik svetovne tiskovne agencije Inter Press Service News ter vodilnega portugalskega tednika Expresso, za katere je poročal iz Ukrajine, Madžarske in Češke.
Vabimo vas na gostujoče predavanje, ki ga bo na doktorskem modulu Literatura v kontekstu imel prof. dr. Andrej Leben z Univerze v Gradcu:
Predavanje bo v sredo, 14. aprila 2021, ob 10.30 uri, preko spletne seje ZOOM (Meeting ID: 830 0380 1372, Passcode: 729857).
Predavanje osvetljuje na podlagi polisistemske teorije Even-Zoharja sodobni avstrijski literarni sistem z vidika večjezičnih literarnih praks priseljenih, nomadskih in manjšinskih avtorjev in avtoric ter s posebnim ozirom na dvojezično literarno polje na Koroškem in literaturo koroških Slovencev. Kot izhodišče prikaza bo služil tudi koncept nadregionalnega interakcijskega prostora, ki ga je razvila raziskovalna skupina na Univerzi v Gradcu in omogoča empirični, neesencialistični pogled tako na sodobno literarno komunikacijo in interakcije, za katere so značilne različne oblike literarne večjezičnosti, kot na tozadevno vlogo literarnih institucij.
Andrej (Andreas) Leben je profesor za slovensko književnost in slovenske kulturne vede na Inštitutu za slavistiko Univerze v Gradcu. Je soustanovitelj doktorskega programa Jugovzhodna Evropa in polja odličnosti »Dimenzije evropeizacije«. Vodil je projekt »Dvojezična literarna praksa na Koroškem po ukinitvi literarne revije mladje (1991) in njen položaj v nadregionalnem interakcijskem literarnem prostoru«. Njegova raziskovalna področja so slovenska književnost 20. in 21. stoletja, avtobiografski diskurz in avtobiografsko pisanje, kulturni transfer, literarna večjezičnost, spominska kultura, literatura in gledališče slovenske manjšine v Avstriji.
Predavanje je namenjeno širši zainteresirani javnosti. Vabljeni!
Vabimo vas na predavanje, ki ga bo v okviru predmeta Sodobna filozofija in moderna literatura na filozofskem modulu imel doc. dr. Rok Benčin:
Predavanje bo v četrtek, 8. aprila 2021, ob 17. uri, po spletni seji ZOOM (Meeting ID: 871 6601 3914, Passcode: 850756).
Nedavni afektivni obrat v fotografski teoriji sledi Barthesovemu premiku od strukture k afektu v Cameri lucidi. Toda že preden je Barthes izdal svojo fotografiji posvečeno zadnjo knjigo, je Thierry de Duve postavil tezo, da je v semiotično strukturo fotografije, kot jo razume Barthes, že vpisan afektivni proces. Fotografija naj bi bila namreč zaradi svoje indeksikalne narave razpeta med travmo in žalovanjem. Na predavanju bomo razmislek o afektirani strukturi fotografije razširili onstran predpostavke o njeni indeksikalni naravi. Kaj se zgodi z afektivnostjo fotografije, če njenega objekta več ne razumemo skozi neposredno povezavo med podobo in upodobljenim, temveč skozi nedoločenost, s katero njegova fotografska osamitev zaznamuje objekt?
Predavanje je namenjeno širši zainteresirani javnosti. Vabljeni!
*Vir fotografije: Sophie Ristelhueber, Fait, #60 (1992), National Gallery of Canada
