V sredo, 26. januarja 2022, ob 13. uri, bo imela Tina Berden v okviru Samostojnega raziskovalnega dela III. predstavitev doktorata pred oddajo disertacije na senat v postopek ocenjevanja in zagovora. Doktorsko disertacijo z naslovom:  Navport (Vrhnika) – arheološko najdišče Kočevarjev vrt zaključuje pod mentorstvom izr. prof. dr. Jane Horvat.

Predstavitev bo potekala po spletni seji ZOOM. Udeležba študentk in študentk na predstavitvah je obvezna v 1. in v 2. letniku v okviru Raziskovalnega seminarja I. in II. in se bo beležila s prezenčno listo.

Vabimo vas na predavanje, ki ga bo na filozofskem modulu v okviru predmeta Psihoanaliza in družbena vez imela red. prof. dr. Alenka Zupančič:

Nelagodje v kulturi 2.0

Predavanje bo v torek, 18. januarja 2022, ob 17. uri, preko spletne seje ZOOM.

Freudov spis Nelagodje v kulturi je izšel leta 1930 in naslov na svoj način povzema rastoče napetosti v družbi, ki so kmalu eksplodirale v nič manj kot svetovno vojno. Freud se sicer ni ukvarjal s politično dimenzijo tega nelagodja, vsaj ne neposredno, je pa dimenzijo družbenega izrecno postavil v jedro raziskovanja individualne psihologije. Predavanje si izposoja naslov Freudovega spisa kot okvir za analizo podobnosti in razlik z našim zgodovinskim trenutkom in nekaterimi sodobnimi družbenimi pojavi ali »krizami«, ki tvorijo jedro tega, kar bi lahko imenovali »Nelagodje v kulturi 2.0«. Kakšen je prevladujoči kolektivni odgovor na to nelagodje in zakaj se zdi, da »kolektivni odziv« danes obstaja le še kot tvorba nezavednega?

Vabljeni!

Vabimo vas na predavanje, ki ga bo na arheološkem modulu imela izr. prof. dr. Jana Horvat:

Raziskave na Panorami na Ptuju in Arheološki park Petoviona.

Predavanje bo v torek, 18. januarja 2022, ob 14. uri, preko spletne seje ZOOM.

Na griču Panorama na Ptuju leži eden najpomembnejših in še vedno nepozidanih predelov antične Petovione. Nedavne geofizikalne raziskave so razkrile urbanistično zasnovo s potekom ulic in pravokotnimi stavbnimi parcelami. Z manjšimi izkopavanji leta 2020 smo proučevali kronologijo, faze in strukturo enega od objektov, pri čemer nas je še posebej zanimala vloga vojske pri začetkih naselitve. Rezultati raznolikih arheoloških raziskav na Panorami predstavljajo osnovo bodočega Arheološkega parka Petoviona. Podiplomska šola ZRC SAZU preko mednarodnega projekta TRANSFER (Interreg V-B ADRION) sodeluje pri pripravi načrta upravljanja parka in oblikovanju arheoloških vsebin.

Predavanje je namenjeno širši zainteresirani javnosti , vabljeni!

Vabimo vas na predavanje, ki ga bo v okviru modula Leksikologija, leksikografija, slovničarstvo imela doc. dr. Andreja Legan Ravnikar:

Pomenske lastnosti besed v zgodovinskem slovaropisju.

Predavanje bo v ponedeljek, 3. januarja 2022, ob 16. uri, po spletni seji ZOOM.

V prvem delu predavanja bo predstavljen proces ugotavljanja leksikalnih (slovarskih) pomenov leksemov v prvem slovenskem razlagalnem zgodovinskem Slovarju slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja (A–D, 2021). Pomensko vrednost vsakokratne besede in stalne besedne zveze razkriva njena raba v krajšem ali širšem sobesedilu, iz katerega z jezikovno analizo med drugim luščimo podatke o pomenskih, stilno-zvrstnih lastnostih besed in pragmatičnih okoliščinah rabe. Drugi del je namenjen analizi tipoloških pomenskih lastnosti najstarejše knjižne slovenščine: 1) izjemna pomenska razvejanost starejšega, ustaljenega besedja (širitev pomenov), 2) (delna) razlikovalnost med zgodovinskimi in sodobnimi pomeni istih besed (razvojni vidik), 3) današnja predstava o danem denotatu se lahko razlikuje od tiste v 16. stoletju (splošnejše slovarske razlage), 4) kvalifikator negotovo opozarja na nezanesljivost opredelitve pomena.

Višja znanstvena sodelavka doc. dr. Andreja Legan Ravnikar je vodja in raziskovalka v Sekciji za zgodovino slovenskega jezika na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ter docentka za jezikoslovje na Podiplomski šoli ZRC SAZU. Je ena od glavnih urednikov in soavtorica Slovarja slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja (A–D, 2021). Osrednje raziskovalno področje je knjižna slovenščina 16. stoletja (besedoslovje, pomenoslovje, besedotvorje, terminologija) ter praktični izzivi zgodovinskega slovaropisja. Ukvarja se tudi z zgodovinskim razvojem slovenske terminologije različnih strok.

Vabljeni!

V torek, 21. decembra 2021, bo prvi rok v 2021/2022 za predstavitve tem doktorskih disertacij v okviru Samostojnega raziskovalnega dela I. v prvem letniku študija in predstavitve izsledkov doktorskih disertacij v okviru Samostojnega raziskovalnega dela III. v tretjem letniku študija. vse predstavitve v tem roku bodo potekale na filozofskem modulu Transformacija moderne misli – filozofija, psihoanaliza, kultura:

• ob 14. uri bo mag. Matej Ažman v okviru Samostojnega raziskovalnega dela III. predstavil izsledke na svoji doktorski disertaciji: Problemi sodobne teoretizacije znanosti (Heidegger, francoska epistemologija, Badiou), ki jo zaključuje pod mentorstvom red. prof. dr. Rada Rihe.
• ob 15. uri bo ddr. Boris Mihajl v okviru Samostojnega raziskovalnega dela III.  predstavil svojo doktorsko disertacijo z naslovom: Misliti igro, ki jo zaključuje pod mentorstvom red. prof. dr. Mladena Dolarja in somentorstvom izr. prof. dr. Urbana Kordeša.
• ob 16. uri bo Jaka Lobmar v okviru Samostojnega raziskovalnega dela I. predstavil temo doktorske disertacije z naslovom: Stagnirajoče ontologije: Pokrajinska umetnost med financializacijo in restrukturiranjem kritične teorije, 1973-2008, ki jo namerava pisati pod mentorstvom red. prof. dr. Alenke Zupančič.
• ob 17. uri bo Arvin Bains v okviru Samostojnega raziskovalnega dela I. predstavil temo doktorske disertacije, z delovnim naslovom: Affective Experiences of Migrant Mothers who Work in Applied Sciences, ki jo bo pisal pod mentorstvom dr. Julie Reshe.

Dogodek bo potekal po spletni seji ZOOM.

Udeležba ostalih študentk in študentov na predstavitvah kolegov in kolegic je obvezna za opravljanje študijske obveznosti Raziskovalnega seminarja I. (v 1. letniku) in Raziskovalnega seminarja II. (v 2. letniku) in se bo beležila s prezenčno listo.

Vabljeni tudi drugi zainteresirani!

Vabimo vas na predavanje na doktorskem študiju 3. stopnje Primerjalni študij idej in kultur, ki ga bo v okviru modula Leksikologija, leksikografija, slovničarstvo imela doc. dr. Mateja Jemec Tomazin:

Terminološki viri in odprti dostop v luči novega terminološkega portala.

Stroke različnih področij razvijajo in oblikujejo svojo terminologijo. Predstavitev terminološkega, torej poimenovalnega sistema stroke v terminološkem slovarju ali bazi omogoča doslednejšo rabo terminov tako področnim strokovnjakom kot tudi drugim, ki neko stroko šele spoznavajo, npr. študenti, ter zlasti novinarjem, prevajalcem, vsakemu med nami, saj lahko dobimo pravilno informacijo. Izdelava terminološkega vira zahteva čas in sodelovanje, z novimi orodji, ki bodo odprto dostopna na Slovenskem terminološkem portalu, pa se bodo izdelave terminološkega vira lotili vsi registrirani uporabniki. V predavanju se bomo dotaknili tudi prednosti in slabosti odprtih podatkov z vidika normiranja terminologije..

Predavanje bo v ponedeljek, 20. decembra 2021, ob 16. uri, po spletni seji ZOOM.

Mateja Jemec Tomazin je vodja Jezikovnotehnološkega raziskovalnega centra na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša in raziskovalka v Terminološki sekciji. Raziskovalno se posveča terminologiji v slovenščini, razvoju terminologije v slovenskem jeziku, glagolskim terminom in njihovi vključitvi v slovar. Ukvarja se z vprašanji odprte znanosti in avtorskih pravic ter zagotavljanja trajnega dostopa do raziskovalnih podatkov.

Predavanje je namenjeno širši zainteresirani javnosti. Vabljeni!

(Vir fotografije)

Vabimo vas na predavanja, ki jih bo na filozofskem modulu v okviru predmeta Oblikovanje pojmov imel doc. dr. Aleš Bunta:

Nietzschejev zvezek M III: začetek doktrine večnega vračanja enakega.

Predavanji bosta dve in sicer v četrtek, 16. in v četrtek, 23. decembra 2021, vedno ob 17. uri, preko spletne seje ZOOM.

Misel večnega vračanja se zdi navzkriž z idejo svojega začetka. Če je misel večnega vračanja resnična, bi to pomenilo, da je, enako kot vse ostalo, ujeta v nek krogotok ponovitev, ki seže nazaj do neskončnosti. In vendar je jasno, da se je, vsaj znotraj tega obrata »peščene ure«, ta misel Nietzscheju vendarle morala nekako poroditi, se poroditi v nekem kontekstu drugih misli, imeti nek svoj nastanek in razvoj, naleteti na krize in inherentne prepreke. Vse to nam je do neke mere ostajalo skrito, saj je Nietzsche v svojih objavljenih delih okoli misli večnega vračanja enakega, bolj kot karkoli drugega, zgradil prekop preplavljen z otipljivim molkom in zamegljenimi skrivnostmi. A obstaja vir – nanj v Ecce homo opozori tudi Nietzsche sam – ki s presenetljivo jasnimi odgovori in koherentno zgradbo argumentov v marsičem demistificira misel večnega vračanja enakega. Ta vir predstavljajo Fragmenti iz zapuščine: pomlad – jesen 1881, znani tudi pod oznako zvezek M III.

Vabljeni!

V okviru predmeta Psihoanaliza in družbena vez bo s ciklom predavanj začel izr. prof. dr. Peter Klepec:

Nam danes vlada sadizem?

Danes se marsikomu zdi, da so nam zavladali sadisti, perverzneži, zlobneži. Videz in občutek, da se nekje nahaja neka elita, ki nam dejansko vlada, spada v takšne ali drugačne teorije zarote, ki so se v zadnjem desetletju zelo namnožile. Toda kaj imajo s tem sadisti? Od kod in zakaj danes govor o sadizmu? V kakšen historičen kontekst spada? Kakšne družbene in diskurzivne spremembe ga postavljajo v ospredje? Kdaj je termin sadizem sploh nastal in kako se je skozi zgodovino spreminjalo njegovo razumevanje? V kakšni povezavi je sadizem s Sadom? Nazadnje, ne pa na zadnjem mestu, kako nam teza o vseprisotnosti sadizma pomaga pri analizi aktualnosti?

Predavanje bo v letnem semestru v torek 14. decembra 2021, ob 17. uri ob isti uri na istem mestu – ZOOM.

Vabljeni!

Vabimo vas na predavanje na doktorskem študiju 3. stopnje Primerjalni študij idej in kultur, ki ga bo v okviru modula Leksikologija, leksikografija, slovničarstvo imela red. prof. dr. Jožica Škofic:

Zemljepisna lastna imena med narečjem in knjižnim jezikom.

Raziskovanje zemljepisnih lastnih imen je zanimivo tako za strokovnjake različnih strok (jezikoslovje, geografija, etnologija, zgodovina) kot za nestrokovno javnost – o tem se je mogoče prepričati s prebiranjem strokovnih oz. znanstvenih člankov in monografij, pa tudi s spremljanjem različnih ljubiteljskih akcij zbiranja takih imen. V predavanju bo predstavljeno strokovno vodeno zbiranje hišnih in ledinskih imen na Gorenjskem, način dokumentiranja in objavljanja teh imen ter vprašanja, na katera pri tem delu pomaga odgovarjati jezikoslovje.

Nejezikoslovce najbolj zanimajo odgovori na vprašanja, kot so: Kaj narečna imena povedo o poimenovani predmetnosti in okoliščinah poimenovanja – kakšna je (bila) motivacija poimenovanja? Kaj imena povedo o govorcih, ki ta imena uporabljajo v svojem vsakdanjem življenju, in kaj o jeziku, v katerem se govorijo? Je mogoče značilnosti govorjenega jezika neke pokrajine opazovati skozi njena zemljepisna lastna imena?

Jezikoslovci pa se sprašujemo predvsem: Kako ta imena dokumentirati? Kako poenostavljeno zapisati hišno ali ledinsko ime v narečju, da bo berljivo za laike in dovolj povedno za jezikoslovje? Kako narečno zemljepisno lastno ime poknjižiti, mu dati ustrezno standardizirano podobo – samo na glasoslovno-pravopisni ravni ali tudi etimološko-zgodovinsko in se pri tem opirati na njegovo morfo(no)loško analizo? Kaj je bilo prvotno sporočilo lastnega imena? Da bi odgovorili na ta vprašanja, bo z izbranimi sklopi hišnih in ledinskih imen primerjana analiza lastnoimenskega in občnoimenskega (apelativnega) narečnega besedja, zbranega za Slovenski lingvistični atlas.

Predavanje bo v ponedeljek, 13. decembra 2021, ob 16. uri, po spletni seji ZOOM.

Prof. dr. Jožica Škofic, izredna članica SAZU, je raziskovalka v Dialektološki sekciji Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša. Ukvarja se predvsem z dialektologijo slovenskega jezika in geolingvistiko, narečnim imenoslovjem (vzdevki, hišnimi in ledinskimi imeni), narečnim slovaropisjem in zgodovino slovenskega jezika. Je vodja projekta Slovenski lingvistični atlas – SLA 1 Človek (telo, bolezni, družina) je izšel leta 2011, SLA 2 Kmetija pa leta 2016, trenutno vodi projekt i-SLA: Interaktivni atlas slovenskih narečij. Leta 2019 je izšla njena znanstvena monografija Krajevni govor Krope. Na Oddelku za slovenistiko Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem v Kopru predava jezikoslovne predmete, na Podiplomski šoli ZRC SAZU sodeluje v modulih Leksikologija, leksikografija, slovničarstvo ter Slovenske študije – tradicija in sodobnost.

Predavanje je namenjeno širši zainteresirani javnosti. Vabljeni!

(Vir fotografije)

Vabimo vas na gostujoče predavanje, ki ga bo na modulu Kulturna zgodovina v okviru doktorskega študija 3. stopnje Primerjalni študij idej in kultur, imel dr. Denis Mancevič:

V precepu: Posttranzicijski izzivi Belorusije.

Belorusija je v soju mednarodnih medijskih žarometov od avgusta lanskega leta, ko je režim Aleksandra Lukašenke (ponovno) zrežiral volilni rezultat in razglasil zmago na predsedniških volitvah. Toda tokrat se je oglasilo ljudstvo – Minsk in druga večja mesta so pretresli množični protesti brez primere v novejši beloruski zgodovini. A režim ni klonil, represivni aparat je ostal zvest Lukašenki, pomagala je izdatna (logistična, politična, gospodarska) podpora Rusije.

Zahodne države so medtem postopno stopnjevale sankcije proti režimu, število političnih zapornikov je naraščalo (op. trenutno okrog 860), umiranje civilne pa nadaljevalo. Režim je iskal taktike, da bi Zahodne države ponovno prisilil k pogajanjem – in jih našel v zrežirani humanitarni krizi na belorusko-poljski meji, kamor je zvabil nekaj tisoč migrantov iz Bližnjega vzhoda. In tu sta trčili brutalnost beloruskega režima in politika proti priseljevanju poljske vladajoče desnice, neučinkovitost, počasnost in pasivnost EU. Ter geopolitični interesi – v prvi vrsti Rusije in ZDA. Medijska slika je ob tem pogosto enodimenzionalna in dokaj površinska, saj ne upošteva številnih zgodovinskih, socio-ekonomskih in političnih okoliščin, ki so pomembni za razumevanje trenutnih razmer in posledično tudi iskanje rešitev za izhod iz le-te.

Predavanje bo v sredo, 8. decembra 2021, ob 17. uri, v sejni sobi ZRC SAZU*, Novi trg 2, 1000 Ljubljana za študente in študentke Podiplomske šole ZRC SAZU.

Za zunanje slušatelje in slušateljice bo predavanje dostopno preko povezave ZOOM.

Denis Mancevič je doktor družboslovnih in humanističnih ved (2013) in avtor monografije Energetska diplomacija Ruske federacije v 21. stoletju. Leta 2006 je diplomiral iz ruščine in sociologije kulture (FF UL) ter vzporedno iz mednarodnih odnosov (FDV UL) in za svojo diplomsko nalogo prejel fakultetno Prešernovo nagrado. Študij je nadaljeval na Ekonomsko-poslovni fakulteti v Mariboru, kjer je leta 2009 magistriral iz mednarodne poslovne ekonomije. Leta 2018 je zaključil še študij MBA na IEDC – Poslovni šoli Bled.

Deluje kot svetovalec in je soustanovitelj strateško komunikacijske družbe Herman & partnerji. Je reden kolumnist, komentator, mentor in predavatelj. Svoje izkušnje in znanje že več kot 10 let redno deli v kolumnah za različne slovenske medije (Finance, Delo, Večer). Tematike, ki ga najbolj zanimajo segajo na področja mednarodnih odnosov in geopolitike, energetskih in trgovinskih odnosov, poslovnih strategij itd.

Predavanje je namenjeno širši zainteresirani javnosti. Vabljeni!

* Za vse prisotne na dogodku velja, da morajo izpolnjevati pogoj PCT. Veljavnost pogoja PCT dokazujejo z enim od pogojev, ki so navedeni v 2. členu Odloka o začasnih ukrepih za preprečevanje in obvladovanje širjenja okužb z nalezljivo boleznijo COVID-19, istovetnost pa oseba dokazuje z osebnim dokumentom.

V vseh zaprtih javnih prostorih je obvezna kirurška maska ali FFP2 maska  in razkuževanje rok. Maske iz blaga niso več dovoljene.