Vabimo vas na javno predavanje, ki ga bo na modulu Leksikologija, leksikografija, slovničarstvo imel doc. dr. Matej Meterc:

»Zakaj?« »Za čaj.«

Okoliščine in funkcije rabe nekonvencionalnih frazeoloških replik v odgovorih anketirancev

V predavanju se bomo posvetili tipu frazeoloških replik, ki se od drugih intersubjektivnih frazemov ločijo po tem, da predstavljajo nepričakovan, neustrezen in pogosto (ne pa nujno) humoren odziv na izjavo sogovornika. Zanima nas, s kakšnim namenom in v kakšnih okoliščinah se govorci odločajo za uporabo takih replik. Razmišljanja peščice jezikoslovcev, ki so se dotaknili tega vprašanja (npr. Neala Norricka in Viktorja Bondarenka), bomo preverili in dopolnili z izsledki anketne raziskave, ki poteka od leta 2022. V obsežni spletni anketi je več kot 1600 slovenskih govorcev odgovarjalo na vprašanja, povezana s poznanostjo in variantnostjo 250 nekonvencionalnih frazeoloških replik, mnogi izmed njih pa so odgovorili tudi na vprašanja o lastnem pogledu na rabo teh izrazov.

Predavanje bo v ponedeljek, 20. maja 2024 ob 16. uri v sejni sobi ZRC SAZU, Novi trg 2, 1. nadstropje, Ljubljana.

Doc. dr. Matej Meterc je znanstveni sodelavec na Oddelku za leksikologijo Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. V svojem raziskovalnem delu se ukvarja predvsem s frazeologijo in paremiologijo in je sodelavec pri izdelavi tretje izdaje Slovarja slovenskega knjižnega jezika, Sprotnem slovarju slovenskega jezika in Jezikovni svetovalnici. Je avtor in glavni urednik Slovarja pregovorov in sorodnih paremioloških izrazov, ki od leta 2020 dalje izhaja kot rastoči slovar na portalu Fran, in avtor monografije Paremiološki optimum. Najbolj poznani in pogosti pregovori ter sorodne paremije v slovenščini. Od leta 2023 dalje je predavatelj na Podiplomski šoli ZRC SAZU.

Lepo vabljeni!

Photo by Thandy Yung on Unsplash

Vabimo vas na nastopno predavanje, ki ga bo imela kandidatka za izvolitev v naziv docentke za predmetno področje jezikoslovja dr. Mija Michelizza:

Odsev digitalne revolucije v enojezičnih slovarjih za slovenščino.

Razmah osebnih računalnikov in kasneje spleta, interneta ter mobilnih naprav je v zadnjih desetletjih pomembno zaznamoval naša življenja na mnogih področjih našega delovanja. Odsev digitalne revolucije se izkazuje tudi v slovarjih, ki so vedno odsev svojega časa. Prehod iz industrijske v informacijsko dobo v 70. letih prejšnjega stoletja sovpada z začetkom izhajanja prvega splošnega razlagalnega slovarja srednjega obsega za slovenščino – Slovarja slovenskega knjižnega jezika, ki bo izhodišče našega raziskovanja besedja, povezanega z računalniki in kasneje spletom, internetom ter digitalnimi tehnologijami nasploh. V predavanju bomo obravnavali tovrstno besedje, vključeno v enojezične slovarje za slovenščino, in predstavili nekatere njegove značilnosti. Predstavljen bo pregled uslovarjanja besedja, povezanega z digitalnimi vsebinami, v enojezičnih slovarjih za slovenščino – od prve izdaje Slovarja slovenskega knjižnega jezika do najnovejših rastočih slovarjev na portalu Fran.

Nastopno predavanje bo v ponedeljek, 20. maja 2024 ob 12.30 uri v Dvorani štirih letnih časov, Novi trg 4, 2. nadstropje, Ljubljana.

Mija Michelizza je raziskovalka v Leksikološki sekciji Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Pri raziskovalnem delu se ukvarja s sodobno leksikologijo in leksikografijo, tudi v povezavi z novostmi, ki jih prinašajo splet in drugi elektronski mediji, ter terminologijo. Je soavtorica in sourednica slovarja eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika, tretja izdaja, sodeluje pri Sprotnem slovarju slovenskega jezika in Šolskem slovarju slovenskega jezika. Sodeluje tudi v uredniškem odboru Jezikovne svetovalnice in vodi Sekcijo za leksiko pri Zvezi društev Slavistično društvo Slovenije, ki vsako leto 16. oktobra ob mednarodnem dnevu slovarjev organizira niz dogodkov, posvečen slovarjem in slovaropisju.

Vabljeni!

Photo by Edho Pratama on Unsplash

Vabimo vas na gostujoče predavanje, ki ga bo na modulu Leksikologija, leksikografija, slovničarstvo imel dr. Kristian Lewis, znanstveni svetnik:

Slovarji lažnih prijateljev kot leksikografski izziv.

Predavanje bo predstavilo različne pristope k leksikografski obdelavi lažnih prijateljev. Z imenom lažni prijatelji razumemo pare leksemov iz dveh jezikov, enake ali podobne po obliki, vendar različne po pomenu (npr. hrv. nogavica ‘del hlač, ki se vleče na nogo’ ~ podobno nogavica ‘pleteno oblačilo za nogo ‘ = hlače in nogavice). Razlika v pomenu povzroča nesporazume in napake med prevajanjem ali ustno komunikacijo, saj se domneva, da izrazna enakost/podobnost med leksikalnimi enotami izvornega in ciljnega jezika implicira tudi vsebinsko enakost/podobnost. Jezikoslovci in drugi strokovnjaki so ob spoznanju problema refleksivnega prepoznavanja in napačnih sklepov o pomenu leksemov na podlagi izkušenj izhodiščnega jezika posameznega udeleženca v komunikacijskem aktu začeli ustvarjati slovar lažnih prijateljev, ki pa so izhajali iz različnih metodološkega, leksikografskega in funkcijskega vidika. Za to priložnost smo izbrali dvanajst slovarjev, deset tiskanih in dva spletna, s katerimi bomo predstavili različne leksikografske pristope ter komentirali njihove prednosti in slabosti.

Predavanje bo v hrvaškem jeziku v torek, 14. maja 2024 ob 16. uri v sejni sobi ZRC SAZU, Novi trg 2, 1. nadstropje, Ljubljana.

Dr. Kristian Lewis je znanstveni svetnik na Inštitutu za hrvaški jezik v Zagrebu. Področja njegovega znanstvenega zanimanja so med drugim hrvaški knjižni jezik, normativistika, terminologija, jezikovno svetovanje, leksikologija in leksikografija. Je avtor monografije Lažni prijatelji (2016) in soavtor Prvoga školskog rječnika hrvatskoga jezika (2008), Školskoga rječnika hrvatskoga jezika (2012), Hrvatskoga pravopisa (2013) i Prvoga školskog pravopisa hrvatskoga jezika (2016). Sodeloval je in sodeluje pri več projektih matične ustanove, med drugim pri Hrvaškem jezikoslovnem slovarju, Hrvaškem spletnem slovarju – Mrežniku, Verskem pravopisu itd., sodeloval pa je tudi pri mednarodnih projektih Terminološki slovar, Terminografska baza TERM_IN, Slovanska terminologija na pri konec 20. in v začetku 21. stoletja ter Večjezični neološki slovar. Aktiven je na področju popularizacije znanosti. Je dvakratni dobitnik nagrade mesta Zagreb (2013 in 2021) in nagrade Ivan Filipović (2014 in 2017).

Photo by Drew Coffman on Unsplash

Vabimo vas na gostujoče predavanje, ki ga bo na modulu Interdisciplinarni študij institucij in družbe 21. stoletja imel prof. dr. Werner Bonefeld:

O pomenu kritike.

Večina različic marksistične misli se opira na dve različni branji kritike politične ekonomije: bodisi kot kritike kapitalizma s stališča dela bodisi kot kritike kapitalistične ekonomije dela. Po prvem branju je kapitalizem zgodovinsko naddoločen način človeškega metabolizma z naravo. Po njem je ekonomija dela razumljena kot transhistorično načelo človeške eksistence. Zastavek socializma je po tem branju programatičen, saj je razglašen za izboljšani sistem organizacije dela v okvirih centralnega planiranja. Po drugem branju pa Marxova kritika ne izhaja iz stališča dela, temveč izreka negativno kritiko kapitalistični organizaciji ekonomije dela. Njegova kritika tako preoblikuje občo določitev kategorij politične ekonomije v kategorije historično-določenih kapitalističnih družbenih razmerij. V nasprotju s predhodnim programatičnim branjem razume komunizem kot delovanje negacije proti družbenim pogojem, ki povzročajo človeško trpljenje.

Priporočena literatura:

• Bonefeld, W. (2014), Critical Theory and the Critique of Political Economy, London: Bloomsbury, chapter 8.
• Bonefeld, W. (2023), A Critical Theory of Economic Compulsion, London: Routledge, chapters 1, 2, 6.
• Marx, Karl (1990), Capital, vol. I, London: Penguin, chapters 2, 6, 23, 24.1 and 24.3.

Predavanje v angleškem jeziku bo v ponedeljek, 13. maja 2024 ob 17. uri v sejni sobi Filozofskega inštituta ZRC SAZU, Novi trg 2, 3. nadstropje, Ljubljana.

Werner Bonefeld je profesor emeritus na Univerzi v Yorku (VB). Njegova zadnja knjiga je A Critical Theory of Economic Compulsion. Wealth, Suffering, Negation (Routledge, 2023).

Ponedeljkovemu predavanju na Podiplomski šoli ZRC SAZU, bo sledilo še gostovanje predavatelja na Filozofskem inštitutu ZRC SAZU s predavanjem v torek, 14. in v sredo, 15. maja, vedno s pričetkom ob 13. uri. Vabljeni tudi na ti dve predavanji. Vabilo.

Vabimo vas na javno predavanje, ki ga bo na modulu Leksikologija, leksikografija, slovničarstvo imela doc. dr. Mojca žagar Karer:

Terminološko delo v praksi: kaj želijo uporabniki?

Namen terminološkega dela je zagotavljanje učinkovite komunikacije med strokovnjaki. Zato se terminološko delo deli na sistematično terminološko delo, ki obsega zlasti popis in urejanje obstoječega pojmovnega in poimenovalnega sistema posameznih strok, in na ad hoc terminološko delo, ki z iskanjem najbolj učinkovitih poimenovalnih rešitev odgovarja na aktualne potrebe uporabnikov. Kadar so v središču zanimanja potrebe uporabnikov, je eden od relevantnih virov za raziskave tudi zbirka vprašanj in odgovorov, ki že od 2013 kontinuirano nastaja v Terminološki svetovalnici na Inštitutu za slovenski jezik FR ZRC SAZU. V njej enakovredno sodeluje 5 terminologov, ki pripravljajo skupna mnenja. V predavanju bodo obravnavani najpogostejši tipi terminoloških zadreg in primeri zanje.

Predavanje bo v ponedeljek, 13. maja 2024 ob 16. uri v sejni sobi ZRC SAZU, Novi trg 2, 1. nadstropje, Ljubljana.

Mojca Žagar Karer je vodja Terminološke sekcije na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša. Je soavtorica in sourednica terminoloških slovarjev s področja gledališča, avtomatike, prava, betonskih konstrukcij in kamnarstva, trenutno pa vodi delo za izdelavo terminoloških slovarjev s področja kriminalistike, geoinformatike in gledališča (2. izdaja). Skupaj s sodelavci aktivno sodeluje pri terminološkem svetovanju. Raziskovalno se ukvarja zlasti z metodologijo terminološkega dela, terminološko sinonimijo, terminološkimi načeli in prekrivanjem terminologije in splošne leksike. Na Podiplomski šoli ZRC SAZU je soizvajalka predmeta Terminologija in terminografija.

Lepo vabljeni!

Photo by Fa Barboza on Unsplash

Vabimo vas na javno predavanje, ki ga bo na modulu Leksikologija, leksikografija, slovničarstvo imela doc. dr. Mateja Jemec Tomazin:

O frazeoloških elementih v terminologiji in njihovi nezaznamovanosti.

Terminologija, ki jo uporabljajo področni strokovnjaki, naj bi bila jasna in natančna. V veliki večini primerov to drži, pri poimenovanju pojmov pa se na vseh strokovnih področjih pojavijo potrebe po poimenovanju pojmov, za katere se v rabi ustalijo termini, ki so metaforični in vsebujejo frazeološke prvine. Za razliko od frazemov takšna poimenovanja navadno niso konotirana v strokovnem sporazumevanju, lahko pa ohranjajo konotacijo v splošnem jeziku, npr. babje pšeno. Zaradi nezaznamovanosti v stroki je tako jezikoslovno zanimiv vidik nastanka poimenovanja, torej konceptualna metafora, ki je v ozadju določenega termina. Predvidljivost takšnih frazeoloških terminov na posameznem področju ni napovedljiva, ampak je odraz poimenovalnih potreb in razvoja vsakega strokovnega področja. Predstavljeni bodo primeri s področja prava, gasilstva in meteorologije.

Predavanje bo v ponedeljek, 6. maja 2024, ob 16. uri v sejni sobi ZRC SAZU, Novi trg 2, 1. nadstropje, Ljubljana.

Mateja Jemec Tomazin vodi Jezikovnotehnološki raziskovalni center na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša in je raziskovalka v Oddelku za terminologijo. Raziskovalno se posveča terminologiji v slovenščini, razvoju terminologije v slovenskem jeziku in terminološkim zbirkam ter frazeološkim elementom v terminologiji. Ukvarja se z vprašanji odprte znanosti in avtorskih pravic ter zagotavljanja trajnega dostopa do raziskovalnih podatkov. Na Podiplomski šoli ZRC SAZU je soizvajalka predmeta Terminologija in terminografija.

Photo by Bernd Klutsch on Unsplash

Obveščamo vas, da bo v ponedeljek, 6. maja 2024 ob 11. uri na doktorskem študijskem programu 3. stopnje Primerjalni študij idej in kultur, modul Leksikologija, leksikografija, slovničarstvo, Eva Trivunović javno zagovarjala doktorsko disertacijo z naslovom:

Biblijski frazemi v zgodovinskem slovaropisju: sinhroni in diahroni vidik.

Povzetek doktorata.

Mentorica: doc. dr. Andreja Legan Ravnikar

Komisija: izr. prof. dr. Kozma Ahačič, izr. prof. dr. Nataša Jakop, izr. prof. dr. Natalija Ulčnik

Zagovor bo v Dvorani štirih letnih časov ZRC SAZU, Novi trg 4, 2. nadstropje, Ljubljana.

Vljudno vabljeni!

Photo by Monika Sojčáková on Unsplash

Vabimo vas na javno predavanje, ki ga bo na modulu Leksikologija, leksikografija, slovničarstvo imela izr. prof. dr. Helena Dobrovoljc:

Preizpraševanje sistema knjižnega jezika ob prevzemanju lastnih imen.

Slovensko pišoči s pregibanjem in besedotvorjem slovenskih besed večinoma nimajo velikih težav. V zadnjih desetletjih so bili pripravljeni tudi nabori »težkih« besed ali zgradb, na katere morajo biti učeči se knjižnega jezika še posebej pozorni, jezikoslovci in jezikovni tehnologi pa so vzpostavili orodja in spletne portale ter servise, ki ponujajo prosto dostopne črkovalnike, bralnike, pregibnike, slovarje in svetovalnice vsem, ki jih jezikovna vprašanja zanimajo. Nekaj več zadreg imamo ob stiku s tujimi jeziki. Med najbolj opaznimi normativnimi težavami pišočih na začetku tretjega desetletja 21. stoletja so namreč tiste, ki so povezane z iskanjem mehanizmov pri vključevanju tujih imen (ali pisno nepodomačenih občnih poimenovanj) v slovensko besedilo. Čeprav nas že ob učenju knjižne slovenščine poučijo o tem, da se tuja imena v govoru vedejo tako kot primerljive slovenske besede, se pri glasovih, ki jih slovenščina ne pozna, pogosto zaplete. Zlasti tisti v izglasju besed vplivajo na način pregibanja. Še več zadreg pa srečamo pri prevzemanju slovničnih lastnosti tujih imen, saj te vplivajo na to, katerega spola ali števila je ime, v katero sklanjatev ga uvrstimo, kako iz imena tvorimo pridevnik ipd. V predavanju bodo predstavljene nevralgične točke sistema, ki jih prinaša stik s tujimi imeni, s perspektive rešitev aktualne Pravopisne komisije pri SAZU in ZRC SAZU in predloga novih pravopisnih pravil Pravopis 8.0.

Predavanje bo v ponedeljek, 15. aprila 2024, ob 16. uri v sejni sobi ZRC SAZU, Novi trg 2, 1. nadstropje, Ljubljana.

Helena Dobrovoljc je raziskovalka v Pravopisni sekciji Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, ki jo tudi vodi. Je predsednica Pravopisne komisije pri SAZU in ZRC SAZU. Pri raziskovalnem delu se ukvarja predvsem z opisom in teorijo knjižnega jezika, pravopisjem in njegovo zgodovino, standardizacijo imen. Na Fakulteti za humanistiko Univerze v Novi Gorici predava slovenski knjižni jezik in jezikovno standardizacijo. Na jezikoslovnem modulu doktorskega študija 3. stopnje Primerjalni študij idej in kultur na Podiplomski šoli ZRC SAZU izvaja predmet Normativnost in sociolingvistika v slovarjih, slovnicah in pravopisih.

Vljudno vabljeni!

Vir fotografije.

Vabimo vas na nastopno predavanje, ki ga bo imela kandidatka za izvolitev v naziv docentke za predmetno področje regionalnih študij dr. Maruša Goluža:

Kritični pregled pristopov za reševanje konfliktov v teoriji prostorskega načrtovanja.

Zaradi različnih interesov glede prostorskega razvoja in ker je prostor omejena dobrina, v prostorskem načrtovanju vedno prihaja do konfliktov. V teoriji prostorskega načrtovanja so se pod vplivom različnih teoretičnih konceptov, ki večinoma izhajajo iz sociologije, razvili trije prevladujoči pristopi za reševanje konfliktov. Celostno racionalno prostorsko načrtovanje se izogiba konfliktom in temelji na objektivnosti strokovnih analiz in argumentov. Deliberativno prostorsko načrtovanje skuša reševati konflikte z odprtim, participativnim pristopom in deliberacijo med enakopravnimi akterji. V deliberaciji naj bi odločitve temeljile na racionalnosti argumentov udeležencev v procesu odločanja. Poststrukturalistični pristop pa prostorsko načrtovanje razume kot nikoli zaključen, konflikten proces demokratičnega odločanja. Prostorsko načrtovanje naj bi spodbujajo izražanje tako racionalnih, strokovnih kot tudi vrednotnih argumentov, ki temeljijo na čustvih, ideologijah in osebnih prepričanjih. Cilj takšnega pristopa ni nujno končni prostorski načrt, temveč boljše razumevanje različnih interpretacij prostora, odnosov moči, pa tudi prednosti in posledic odločitev o določeni smeri prostorskega razvoja za različne družbene skupine. Za vsakega od treh teoretičnih pristopov bo predavateljica izpostavila glavne kritike in jih podkrepila s praktičnimi primeri.

Nastopno predavanje bo v sredo, 17. aprila 2024, ob 12.30 uri, v Dvorani štirih letnih časov, Novi trg 4, 2. nadstropje, Ljubljana.

Dr. Maruša Goluža na Geografskem inštitutu Antona Melika ZRC SAZU sodeluje pri različnih domačih in mednarodnih raziskovalnih projektih s področij trajnostnega načrtovanja prometa in preobrazbe mest. Od leta 2019 je članica uredniškega odbora znanstvene revije Acta geographica Slovenica. Leta 2022 je prejela pohvalo Zveze geografov Slovenije za uspešno uredniško delo pri geografskih publikacijah, leta 2023 pa srebrni znak ZRC SAZU za doktorsko disertacijo s področja humanističnih ved.

Vabljeni!

***

Photo by David Martin on Unsplash

Vabimo vas na javno predavanje, ki ga bo na modulu Leksikologija, leksikografija, slovničarstvo imela doc. dr. Andreja Legan Ravnikar:

O pridevnikih v slovenskem knjižnem jeziku 16. stoletja v slovnici in slovarju.

Predstavljene bodo nekatere tipološke lastnosti pridevnika v obdobju normiranja slovenskega knjižnega jezika v drugi polovici 16. stoletja (1550–1595). Klasifikacija tvorjenk po besedotvornopomenskih kategorijah je pokazala, da zgodovinskega besedotvornega gradiva ne moremo analizirati ločeno od sobesedila. Gradivsko so potrjene številne besedotvorne različice, ko se na enako besedotvorno podstavo pripenjajo različno obrazilni morfemi, med katerimi ni besedotvornopomenske diferenciacije. Kategorija določenosti oz. nedoločenosti pridevnika je v knjižni slovenščini 16. stoletja neločljivo povezana z rabo določnega in nedoločnega člena. Pri pridevnikih je najbolj razširjena konverzija: konverzni homonimi izkazujejo spremembo slovničnih in skladenjskih lastnosti, a obenem izkazujejo veliko pomensko povezanost, kar predstavlja za zgodovinsko slovaropisje zanimiv izziv.

Predavanje bo v ponedeljek, 8. aprila 2024, ob 16. uri v sejni sobi ZRC SAZU, Novi trg 2, 1. nadstropje, Ljubljana.

Doc. dr. Andreja Legan Ravnikar je višja znanstvena sodelavka na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša in vodja Sekcije za zgodovino slovenskega jezika. Raziskovalno se ukvarja z zgodovinsko leksikologijo in leksikografijo, predvsem kot soavtorica in glavna urednica razlagalnega slovarja SSKJ16 in eSSKJ16. Sodelovala je pri pripravi večine zgodovinskih slovarjev na spletnem portalu Fran, tudi kot glavna urednica najnovejših spletnih obrnjenih zgodovinskih slovarjev (Hipolit 2022, Megiser 2023). Večji del njenih znanstvenih objav je s področij zgodovinskega pomenoslovja, besedotvorja in terminologije. Predava na Podiplomski šoli ZRC SAZU in na Oddelku za slovenistiko FF UL.

Vabljeni!

Photo by Emmanuel Ikwuegbu on Unsplash