Oddelek za predmete: Tisočletja med jadranom in podonavjem

Vsebina:

• pregled uporabe digitalnih metod v arheologiji in kulturni dediščini

• izbrane metode digitalne arheologije; študent izbere eno ali več metod (na primer zračno lasersko skeniranje oz. LiDAR, umetna inteligenca/strojno učenje/globoko učenje, podatkovna znanost, 3D modeli, GIS

Temeljni literatura in viri:

• Bahn P. G., Renfrew C. (2018). Archaeology essentials, theories, methods, practice, Thames & Hudson College, London. (Chapters 1 and 3).
• Chapman, H., (2006) Landscape archaeology and GIS. The History Press Limited, Stroud.
• Conolloy J., Lake M. (2006). Geographical Information Systems in Archaeology, Cambridge: Cambridge University Press.
• Dell’Unto N., Landeschi G. (2022). Archaeological 3D GIS. London: Routledge.
• Garstki, K. (2020). Digital innovations in European archaeology. Cambridge University Press, Cambridge.
• Garstki, K. (ed.) (2022). Critical Archaeology in the Digital Age. 12th IEMA Visiting Scholar Conference. Cotsen Insititute of Archaeology Press, Los Angeles, CA.
• Lock G. (2003). Using Computers in Archaeology, Towards Virtual Pasts. Routledge, London.
• Lock, G.R., Hacıgüzeller, P., Gillings, M. (eds.) (2019). Re-mapping archaeology: critical perspectives, alternative mappings. Routledge, Abingdon, Oxon ; New York, NY.
• Lozić, E. (2021). Application of Airborne LiDAR Data to the Archaeology of Agrarian Land Use: The Case Study of the Early Medieval Microregion of Bled (Slovenia). Remote Sensing 13(16), 3228.
• Lozić, E., Štular, B. (2021). Documentation of Archaeology-Specific Workflow for Airborne LiDAR Data Processing. Geosciences 11(1), 26.
• Forte M., Campana S., eds., (2016). Digital Methods and Remote Sensing in Archaeology. Archaeology in the Age of Sensing. Springer.
• Parcak, S.H., (2009). Satellite Remote Sensing for Archaeology. Routledge, London ; New York.

Cilji in kompetence:

Digitalna arheologija se ukvarja z digitalnimi podatki za arheološke raziskave ter z računalniškimi metodami in orodji, ki so potrebni za njihovo zbiranje, analizo in upravljanje.

Uporaba računalnikov v arheologiji sega v šestdeseta leta 20. stoletja, danes pa je arheologija ena najbolj digitaliziranih disciplin med zgodovinskimi in družbenimi vedami. Računalniška orodja, kot so prostorske analize, 3D modeliranje, simulacije, analiza arheoloških načrtov so odprla nove poti za arheološko raziskovanje in znatno razširila naše razumevanje človeške preteklosti. Naše strokovno znanje in izkušnje na področju raziskav, daljinskega zaznavanja, prostorskih analiz in upravljanja podatkov pokrivajo celoten potek arheoloških raziskav.

Cilji predmeta so usposobiti študente za samostojno raziskovalno delo na področju arheologije z uporabo relevantnih digitalnih orodij.

Kompetence, ki jih bodo študentje pridobili so: uporaba splošnih digitalnih orodij, na primer digitalnih podatkovnih zbirk, in uporaba drugih izbranih digitalnih orodij, na primer uporaba LiDARskih podatkov, uporaba GIS-ov.

Predvideni študijski rezultati:

Študenti digitalne arheologije se bodo naučili zbirati digitalne podatke na terenu z našo najsodobnejšo geodetsko opremo ter obdelovati, vizualizirati, analizirati, interpretirati, upravljati in predstavljati digitalne podatke v našem računalniškem laboratoriju. Naša mreža nacionalnih in mednarodnih partnerjev zagotavlja veliko priložnosti za praktično usposabljanje in izmenjavo.

Večina novih orodij prinaša pozitivne spremembe v arheologijo, a potreben je kritičen pristop k uvajanju novih metod. Ali 3D modeli res odgovarjajo na raziskovalna vprašanja? Ali so zapletene računalniške metode vedno potrebne za organizacijo podatkov? Pri predmetu bodo študentje pridobili kompetence za samostojno uporabo in kritično presojo vključevanje sodobnih tehnoloških orodij v arheologijo. Študent bo posoben samostojno izvesti projekte z uporabo GIS orodji, poznal uporabljati strojno in programsko opremo za digitalizacijo in zbiranje podatkov, analizo, modeliranje in vizualizacijo podatkov ter informatizacijo kartografskega gradiva.

Metode poučevanja in učenja:

Oblike dela:

• Delo v manjših skupinah oz. v dvojicah
• Samostojno delo študentov
• e-izobraževanje

Metode (načini) dela:

• Razlaga
• Razgovor/ diskusija/debata
• Proučevanje primera
• »Terenske vaje« (npr. obiski podjetij)

Načini ocenjevanja:

• Daljši pisni izdelki 70
• Javni nastop ali predstavitev 20
• Končno ocenjevanje (pisni/ustni izpit) 10