Vsebina:

Arheozoologija se ukvarja s proučevanjem živalskih ostankov z arheoloških najdišč ter tako osvetljuje pomen živali pri prednamcih. Pogosteje naslavljane problematike so vloga lova, ribolova in živinoreje v gospodarstvu nekdanjih skupnosti, pomen posameznih vrst domačih živali kot vir mesa, maščob in drugotnih proizvodov reje, razvoj strategij upravljanja z živalmi, vidiki socialne razslojenosti in funkcionalne diferenciacije družb, negospodarska vloga živali (ljubljenčki, živali kot element mitološke sfere) in podoba nekdanjega okolja.

Študenti in študentke se bodo seznanili z:

1. Osnovnimi arheozoološkimi raziskovalnimi metodami:

• vzorčenje gradiva na terenu,
• taksonomsko in anatomsko opredeljevanje,
• prepoznavanje tafonomskih sledi (urezi, useki, ožganost, izpostavljenost vremenskim neprilikam idr.),
• ocena starosti živali ob poginu/zakolu,
• zbiranje metričnih podatkov,
• prepoznavanje poškodb in patoloških tvorb,
• načini kvantifikacije najdb,
• statistična obdelava baz podatkov,
• multidisciplinarne raziskave in sodelovanje z drugimi vedami.

2. Razvojem načinov izkoriščanja in razumevanja živali s strani nekdanjih skupnosti v času od starejše kamene dobe do zgodnjega novega veka na Slovenskem z navezavami na širšo evropsko sliko.

Specifične teme bodo izbrane za vsakega študenta oz. študentko posebej, po potrebi v sodelovanju z ostalimi predavatelji in predavateljicami in mentorji in mentoricami in prilagojene njegovim/njenim raziskovalnim željam in temi doktorske disertacije. Nabor raziskovalnih tem lahko vključuje:

• Lov in ribolov: ocena pomena lova/ribolova za proučevano skupnost, prepoznava najbolje zastopanih vrst, njihov ekološki in gospodarski potencial, ocena starostne in spolne strukture, inovativni pristopi k taksonomskemu opredeljevanju kostnih najdb, filogenetskim študijam in paleobiogeografiji (geometrijska morfometrija, aDNA, ZooMs).
• Strategije upravljanja z domačimi živalmi: prepoznavanje gospodarskega pomena posameznih domestikatov, pomen primarnih in sekundarnih proizvodov reje, razumevanje vzrejnih strategij in naporov, vloženih v prilagajanje na razpoložljive naravne danosti okolja na podlagi podatkov o vrstnem bogastvu in zastopansoti posameznih taksonov, starostnega in spolnega profila, pojavnosti najdb s patološkimi formacijami in analizami stabilnih izotopov.
• Socialna stratifikacija in funkcionalna diferenciacija prebivalstva na različnih ravneh (tj., znotraj najdišča, med najdišči, med kulturami ipd.): prehranske navade kot kazalec kompleksnosti družbe, načini analize razpršenosti arheozoološkega gradiva v prostoru, interdisciplinarni raziskovalni pristopi.
• Ne-gospodarska vloga živali: prepoznava živalskih ostankov, ki se navezujejo na obredne prakse, proučevanje specifik v načinu deponiranja takšnih najdb, razumevanje kulturološkega ozadja izbire žrtvenih živalskih vrst/osebkov.
• Tafonomija: razumevanje načinov delovanja tafonomskih dejavnikov na arheozoološko gradivo kot predpogoj za realistično interpretacijo praks ter okoliščin, ki so privedle do oblikovanja analiziranih tafocenoz.
• Paleookolje: razumevanje potenciala posameznih taksonomskih skupin živali za ocenjevanje podobe nekdanjega okolja, pomen indikatorskih vrst, statistični pristopi k paleookoljskim študijam, tafonomija.

Temeljni literatura in viri:

• Andrič M., Tolar T., Toškan B. 2016, Okoljska arheologija in paleoekologija: palinologija, arheobotanika in arheozoologija. Založba ZRC in Inštitut za arheologijo ZRC SAZU, Ljubljana.
• Bartosiewicz, L. 1999, Recent developments in archaeozoological research in Slovenia. Arheološki vestnik 50, 311–322.
• Lyman, R.L. 1999, Vertebrate taphonomy. Cambridge University Press, Cambridge.
• Lyman, R.L. 2008, Quantitative paleozoology. Cambridge University Press, Cambridge.
• MacKinnon, M. 2004, Production and consumption of animals in Roman Italy. Integrating the zooarchaeological and textual evidence. Journal of Roman Archaeology, Supplemetary series 54, Portsmouth, Rhode Island.
• Marti-Grädel, E., S. Deschler-Erb, H. Hüster-Plogmann, J. Schibler 2003, Early evidence of economic specialization or social differentiation: a case study from the Neolithic lake shore settlement ‘Arbon-Bleiche 3’ (Switzerland). V/In: Behaviour behind bones. The zooarchaeology of ritual, religion, status and identity, Proceedings of the 9th conference of the International council of archaeozoology, Durham, avgust 2002, 164–176, Oxbow Books, Oxford.
• Mlekuž, D., A. Žibrat Gašparič, M. Horvat , M. Budja 2012, Houses, pots and food: the pottery from Maharski prekop in context. Documenta praehistorica 39, 325–338.
• O’Connor, T. 2000, The archaeology of animal bones. Sutton Publishing, Phoenix Mill.
• Peres, T.M. 2010, Methodological issues in zooarchaeology. V/In: VanDerwarker, A.M. in T.M Peres 2010, Integrating zooarchaeology and paleoethnobotany: a consideration of issues, methods and cases, 15–36, Springer, New York itd/etc.
• Rakovec, I. 1973, Razvoj kvartarne sesalske favne v Sloveniji. Arheološki vestnik 24, 225–270.
• Reitz, E.J., E.S. Wing 2008, Zooarchaeology. Cambridge manuals in archaeology, Cambridge University Press, Cambridge.
• Schmid, E. 1972, Atlas of animal bones for prehistorians, archaeologists and quaternary geologists. Elsevier Publishing Company, Amsterdam, London, New York.
• Toškan, B. 2013, Domače govedo v romaniziranem jugovzhodnoalpskem prostoru: arheozoološki pogled. Keria 15(1), 35–72.
• Toškan, B. 2018, Ritual burials of animals in the South-Eastern Alpine region from prehistory to the Middle Ages. Quaderni friulani di archeologia 28(1), 55–71.
• Toškan, B. 2022, Where are we now? Early Medieval archaeozoology in Slovenia: an overview. Anthropozoologica 57(12), 255–270.
• Zver, L., Toškan, B., Bužan, E. 2021, Phylogeny of Late Pleistocene and Holocene Bison species in Europe and North America. Quaternary international 595, 30–38.

Cilji in kompetence:

Študentje in študentke bodo pridobili osnovno znanje o arheozoološkem raziskovanju. Predmet bo ponudil pregled poglavitnih raziskovalnih področij, s katerimi se ukvarja arheozoologija, kakor tudi najbolj uporabljenih in nekaterih inovativnih analitičnih pristopov. ob tem bo predstavil najrelevantnejša spoznanja o odnosu človeka do živalstva v obdobjih od starejše kamene dobe do zgodnjega novega veka na območju današnje Slovenije in sosednjih regij. Bistveni poudarek pa bo sicer namenjen praktičnemu raziskovalnemu delu, ki bo študentom in študentkam omogočil neposredno spoznavanje vseh faz arheozoološkega dela od vzorčenja gradiva na terenu in taksonomskega opredeljevanja do interpretacije rezultatov.

Raziskovalne teme bodo izbrane za vsakega študenta oz. študentko posebej in prilagojene njegovim/njenim raziskovalnim željam in potrebam. Študenti in študentke, katerih glavna raziskovalna tema doktorske disertacije bodo arheozoološke raziskave, se bodo usposobili za samostojno raziskovalno delo na omenjenem področju.

Predvideni študijski rezultati:

Znanje in razumevanje:

Z opravljenimi obveznostmi pri predmetu bodo študentje in študentke razumeli pomen živali v gospodarstvu prednamcev, kakor tudi njihovo vlogo v obrednih praksah. Zavedali se bodo najpomembnejših omejitev arheozooloških raziskav v navezavi na objektivne okoliščine (tj. predvsem tafonomske izgube skozi čas) in subjektivne dejavnike (npr. napake pri vzorčenju gradiva, taksonomskem opredeljevanju najdb, neustrezno terensko dokumentacijo, suboptimalno stopnjo sodelovanja z raziskovalci in raziskovalkami drugih področij). S stalnim vzpodbujanjem k aktivnemu sodelovanju v razpravah bodo pridobili izkušnje za kritično ocenjevanje tako lastnega arheozoološkega dela, kakor tudi objavljenih študij drugih avtorjev.
Poleg navedenega bodo študentje in študentke, katerih poglavitno področje raziskovanja bo arheozoologija, pridobili izkušnje in znanje za samostojno načrtovanje in izpeljavo arheozooloških raziskav (vključno z vzorčenjem gradiva, taksonomskim opredeljevanjem, kvantifikacijo najdb, pridobitev metričnih in tafonomskih podatkov, oceno spola in starosti ob poginu/zakolu, sposobnost izbire ustreznih vzorcev za biokemijske analize [npr. aDNA, stabilni izotopi, ZooMs], statistično obdelavo večjih baz podatkov in učinkovito interpretacijo pridobljenih rezultatov). Slednjič bodo ponujena tudi navodila glede priprave rezultatov za objavo, s čemer bo študentka oz. študent pridobil znanje o vseh fazah raziskovalnega procesa. S tem bo izpolnjena zahteva za kvalificirano samostojno raziskovalno delo na področju arheozoologije.

Metode poučevanja in učenja:

Oblike dela:

• Frontalna oblika poučevanja
• Delo v manjših skupinah oz. v dvojicah
• Samostojno delo študentov
• e-izobraževanje

Metode (načini) dela:

• Razlaga
• Razgovor/ diskusija/debata
• Delo z besedilom
• Proučevanje primera
• Reševanje nalog
• Vključevanje gostov iz prakse

Načini ocenjevanja:

• Javni nastop ali predstavitev 10 %,
• Končno ocenjevanje (pisni/ustni izpit) 80 %,
• Drugo 10 %