Cilji in kompetence

Predmet obravnava vprašanja spomina in zgodovine skozi tehnologije posredovanja preteklosti v medijskih okoljih. Pri tem osrednje mesto namenja individualnim in vsakdanjim spominskim praksam v času nenehne povezljivosti (s poudarkom na Jugo-vzhodni Evropi), hkrati pa ponuja širši zgodovinski okvir vznika, uveljavitve in prevlade različnih medijskih tehnologij in posledic na razvoj in delovanje družbe in kulture.

Študentke in študentje spoznajo osnovne paradigme medijskih študij, medijske arheologije, zgodovine tehnologije in pridobijo znanje in orodja za prepoznavanje in vrednotenje različnih virov v interpretaciji preteklosti. Skozi analizo tehnoloških vidikov ter avdiovizualnih in besedilnih medijskih vsebin, predmet ponuja analitični okvir za raziskovanje in razumevanje širših zgodovinskih, družbenih in kulturnih vidikov bivanja v medijsko posredovani družbi.

Pogoji za vključitev v delo oz. za opravljanje študijskih obveznosti

Niso potrebni.

Vsebina

1. Mediji in tehnologija: od govora do piksla 

• Govor, pisava in tisk

• Mediji podob

• Množični in elektronski mediji

• Digitalni mediji in tretja oralnost

2. Reprezentacije preteklosti v vizualnih medijih 20. in 21. stoletja

• Tisk, fotografija in film

• Radio in televizija

• Internet in mobilne tehnologije

3. »Novost novih« medijev v historični perspektivi

• Paradigma novega

• Osvobajajoči potencial novega

• Utopija in novi mediji

4. Medijska arheologija: vrzeli med materialnim in kodo

• Medijska arheologija

• Digitalni arhivi

• Pripovedi in popkulturne reference

Temeljna literatura in viri

• Danah Boyd, It’s Complicated, The Social Lives of Networked Teens, Yale University Press, 2014.
• Peter Burke Asa Briggs, Social History of the Media, Polity Press, 2010.
• Nick Couldry, Media, Society, World: Social Theory and Digital Media Practice, Polity Press, 2012.
• Jose van Dijck, Culture of Connectivity, A Critical History of Social Media, Oxford University Press, 2013.
• Jose van Dijck, Mediated Memories in the Digital Age, Stanford University Press, 2007.
• Wolfgang Ernst, Digital Memory and the Archive, University of Minnessota Press, 2012.
• Stig Hjarvard, The Mediatization of Culture and Society, Routledge, 2013.
• Paul Hodkinson, Media, Culture and Society, Sage Publications, 2001.
• Erkki Huhtamo in Jussi Parikka, Media Archaeology, Approaches, Applications and Implications, University of California Press, 2011. 
• Henry Jenkins (ed.), Convergence Culture: where old and new media collide. New York University Press, 2006.
• T.V. Reed, Digitized Lives: Culture, Power, and Social Change in the Internet Era, Sage Publications, 2014.
• Colin Sparks (with Anna Reading), Communism, Capitalism and the Mass Media, Sage, 1998. 

Načini ocenjevanja

Pogoj za pristop k izpitu je prisotnost na seminarjih in seminarska naloga (3.500 besed), v kateri študentka ali študent predstavi problem, argumente podprte z literaturo ter pokaže svoj pristop k obravnavi problematike. Študent oz. študentka opravlja ustni izpit iz celotne snovi predmeta.

Ocenjevanje kompetenc: 

• Seminarska naloga: študent oz. študentka pokaže poznavanje razsežnosti določene problematike, kompetence pri izboru literature, spretnost argumentiranja in nivo pisane besede. 
• Ustni izpit: namenjen ocenjevanju znanja, ki ga je ali študentka ali študent pridobil na predavanjih ter sposobnosti razumevanja, artikuliranja in podajanja snovi.