Začenjajo se predavanja v 2023/2024

V četrtek, 19. oktobra 2023, ob 16. uri, se pričnejo predavanja na doktorskem študiju 3. stopnje Primerjalni študij idej in kultur in sicer na temeljnem predmetu:

.

Metode raziskovanja, argumentiranja in pisanja v humanistiki in družboslovju.

(Skripta predmeta)

.

Predaval bo nosilec predmeta red. prof. dr. Borut Telban. Predavanja se bodo izvajala ob torkih in četrtkih, vedno s pričetkom ob 16. uri, v sejni sobi v 1. nadstropju ZRC SAZU (pred pisarno tajništva šole), na Novem trgu 2, Ljubljana.

.

Urnik predavanj na vseh treh študijskih programih Podiplomske šole ZRC SAZU je dostopen na povezavi: http://www.ps-zrc-sazu.org/urnik/ in na njem bodo sproti objavljene vse novosti in spremembe. Urnik lahko povežete s svojim google koledarjem.

.

Vabljeni!

Barbara Hrovatin | Zagovor doktorske disertacije

Obveščamo vas, da bo v torek, 17. oktobra 2023, ob 14. uri, Barbara Hrovatin na doktorskem študijskem programu 3. stopnje Primerjalni študij idej in kultur, modul Antropologija: razumevanje svetotvornih praks, javno zagovarjala doktorsko disertacijo z naslovom:

 

Understanding of healing in Biomedicine – reflections of Physicians-Teachers [Razumevanje zdravljenja v biomedicini – razmišljanja zdravnikov-učiteljev].

 

Mentorica: izr. prof. dr. Duška Knežević Hočevar

Komisija: izr. prof. dr. Uršula Lipovec Čebron, red. prof. dr. Borut Telban in red prof. dr. Zvonka Zupanič Slavec, dr. med.

 

Zagovor bo v Dvorani štirih letnih časov ZRC SAZU, Novi trg 4, 2. nadstropje, Ljubljana.

 

Vljudno vabljeni!

 


Photo by Matheus Ferrero on Unsplash.

Vabilo k vpisu v 2023/2024

Vpis v akademsko leto 2023/2024 bo potekal od 18. do 29. septembra 2023 v tajništvu Podiplomske šole ZRC SAZU med 12. in 16. uro.

 

Za vpis v 1. letnik prinesete:

  • fotografijo velikosti za osebne dokumente;
  • seznam izbranih izbirnih predmetov za 1. letnik študija;
  • potrdilo o plačilu prvega obroka šolnine ali naročilnico delodajalca.

 

Ob izpolnjevanju pogojev k vpisu v 2. letnik prinesete:

  • študentsko izkaznico;
  • znan izbor izbirnih predmetov za 2. letnik študija;
  • potrdilo o plačilu prvega obroka šolnine ali naročilnico delodajalca.

 

Ob izpolnjevanju pogojev k vpisu v 3. letnik študija prinesete:

  • študentsko izkaznico;
  • potrdilo o plačilu prvega obroka šolnine ali naročilnico delodajalca.

 

Za vpis v absolventski staž prinesete:

  • študentske izkaznice.

 

Pogojni vpis v višji letnik:

  • na Komisijo za študijske zadeve Podiplomske šole ZRC SAZU naslovljena prošnja za pogojni vpis z manjkajočo obveznostjo do 25. 9. 2023;
  • prošnjo napišete sami in v njej utemeljite razloge za neizpolnjevanje pogojev za napredovanje;
  • prošnjo oddate podpisano po pošti, osebno v tajništvu ali skenirano s podpisom (ali podpisano s certifikatom) po e-pošti.

 

Ob vpisu boste izpolnili še vpisni list in druge obrazce, zato se prosimo k vpisu najavite na 01  470 64 52 ali po e-pošti na podiplomska.sola(at)zrc-sazu.si.

 

Navodila za plačilo šolnine:

  • Šolnino poravnate z UPN obrazcem po naslednjem vzorcu:
    Koda namena: STDY
    Namen plačila: vaš priimek in ime – šolnina 2023/2024
    Znesek: 2.800,00 EUR (v celoti) oz. 700,00 EUR (I. obrok)
    IBAN: SI56 0201 0026 0204 018
    Referenca: pustite prazno ali 00 2023-24
    Naziv in naslov prejemnika: PODIPLOMSKA ŠOLA ZRC SAZU, NOVI TRG 2, 1000 LJUBLJANA
    BIC banke prejemnika: LJBASI2X
  • Omogočamo obročno plačilo šolnine in sicer v zneskih in rokih:
    I. obrok v višini 700,00 EUR ob vpisu (oz. do 13. 10. 2023),
    II. obrok v višini 700,00 EUR do 15. 1. 2024,
    III. obrok v višini 700,00 EUR do 15. 4. 2024 in
    IV. obrok v višini 700,00 EUR do 15. 7. 2024,
    oziroma plačilo obrokov, kot ste navedli v morebitni prošnji.

 

Na podstrani POGOJI ŠTUDIJA si lahko preberete študijske obveznosti in pogoje napredovanja v višji letnik, med dokumenti pa pravilnike, ki jih velja upoštevati tekom študija.

 

Vabljeni!

https://us02web.zoom.us/j/82017609640?pwd=bEFrenZFS3F1Qmp5djI4cFNtZ1ZZQT09


Bojan Volf | Zagovor doktorske disertacije

Obveščamo vas, da bo v ponedeljek, 25. septembra 2023, ob 11. uri, Bojan Volf na doktorskem študijskem programu 3. stopnje Primerjalni študij idej in kultur, modul Transformacije moderne misli – filozofija, psihoanaliza, kultura, javno zagovarjal doktorsko disertacijo z naslovom:

 

Psihologija kot materialna praksa.

 

Mentorica: red. prof. dr. Alenka Zupančič.

Komisija: doc. dr. Aleš Bunta, red. prof. dr. Mladen Dolar, izr. prof. dr. Peter Klepec.

 

Zagovor bo v Dvorani štirih letnih časov ZRC SAZU, Novi trg 4, 2. nadstropje, Ljubljana.

 

Vljudno vabljeni.

 


Predstavitve doktoratov | 3. rok v 2022/2023

Vabljeni na 3. rok predstavitev tem doktorskih disertacij, ki nastajajo ali se zaključujejo v okviru doktorskega študija 3. stopnje Primerjalni študij idej in kultur na Podiplomski šoli ZRC SAZU. Predstavitve bodo potekale v četrtek, 14., petek, 15. in v ponedeljek, 18. septembra 2023, od 16. ure dalje v sejni sobi ZRC SAZU, Novi trg 2, 1. nadstropje, Ljubljana.

 

Udeležba študentk in študentov doktorskega študija Primerjalni študij idej in kultur na predstavitvah kolegov in kolegic je obvezna za opravljanje študijske obveznosti Raziskovalnega seminarja I. (v 1. letniku) in Raziskovalnega seminarja II. (v 2. letniku) in se bo beležila s prezenčno listo. Povzetki predstavitev so dostopni na povezavah naslovov doktorskih tez.

 

ČET, 14. 9. 23 | 16:00 | Transformacija moderne misli – filozofija, psihoanaliza, kultura | SRD III. | dr. Gavin Keeney:

Works for Works: “No Rights” (Dela za dela: brez pravic).

Mentorica: red. prof. dr. Jelica Šumič Riha

Komisija: doc. dr. Rok Benčin, izr. prof. ddr. Petra Čeferin, red. prof. dr. Jelica Šumič Riha.


PET, 15. 9. 23 | 15:00 | Transformacija moderne misli – filozofija, psihoanaliza, kultura | SRD III. | Arsalan Reihanzadeh:

One unites into two: from an onto-theological statement to a political implication (Eno se združuje v dvoje: od onto-teološke izjave do politične implikacije).

 

Mentorica: red. prof. dr. Alenka Zupančič

Komisija: red. prof. dr. Marina Gržinić Mauhler, doc. dr. Tadej Troha in red. prof. dr. Alenka Zupančič.

 


PET, 15. 9. 23 | 16:00 | Transformacija moderne misli – filozofija, psihoanaliza, kultura | SRD I. | Vesna Liponik:

Tropološka žival: onkraj telesa in suverena.

 

Predlagana mentorica: red. prof. dr. Marina Gržinić Mauhler

Komisija: red. prof. dr. Marina Gržinić Mauhler, doc. dr. Tadej Troha in red. prof. dr. Alenka Zupančič

 


 

PET, 15. 9. 23 | 17:00 | Transformacija moderne misli – filozofija, psihoanaliza, kultura | SRD I. | Dorotea Pospihalj:

Psychoanalysis as a dialectic of the negative (Psihoanaliza kot praksa dialektike negativnega).

 

Predlagana mentorica: red. prof. dr. Alenka Zupančič

Komisija: doc. dr. Aleš Bunta, red. prof. dr. Jelica Šumič Riha in red. prof. dr. Alenka Zupančič.

 


 

PON, 18. 9. 23 | 14:00 | Kulturna zgodovina | ZOOM | SRD III. | Adriana Sabo:

“Me fancy, you nothing”: constucting femininities via matrices of Serbian popular music industry (“Ja fensi, ti nula”: konstrukcije ženskosti skozi matrice industrije popularne glasbe v Srbiji).

 

Mentorica: izr. prof. dr. Ana Hofman.

Komisija: izr. prof. dr. Ana Hofman, dr. Mojca Kovačič, red. prof. dr. Tanja Petrović.

 


PON, 18. 9. 23 | 15:00 | Kulturna zgodovina | ZOOM | SRD III. | Jelena Gledić:

Cultural Ties and Bilateral Relations: Sino-Serbian Cooperation under the Belt and Road Initiative (Kulturne povezave in bilateralni odnosi: kitajsko-srbsko sodelovanje v okviru pobude ‘En pas, ena cesta’).

 

Mentorica: red. prof. dr. Tanja Petrović, somentor: Xing Li

Komisija: doc. dr. Martina Bofulin, izr. prof. dr. Ana Hofman in red. prof. dr. Tanja Petrović.

 


PON, 18. 9. 23 | 16:00 | Kulturna zgodovina | SRD I. | Ana Reberc:

Krohotanje množic: etnografija stand up komedije v Sloveniji.

 

Predlagana mentorica: doc. dr. Martina Bofulin

Komisija: doc. dr. Martina Bofulin, red. prof. dr. Marina Lukšič Hacin in red. prof. dr. Oto Luthar.

 


PON, 18. 9. 23 | 17:00 | Kulturna zgodovina | SRD I. | Manca Koren:

Neformalno skrbstveno delo žensk v obmejnem prostoru med Italijo in Slovenijo.

 

Predlagana mentorica: doc. dr. Mojca Vah Jevšnik.

Komisija: red. prof. dr. Marina Lukšič Hacin, red. prof. dr. Oto Luthar in doc. dr. Mojca Vah Jevšnik.

 


PON, 18. 9. 23 | 18:00 | Kulturna zgodovina | SRD III. | dr. Urška Perenič:

Postati meščanka: sporočilnost in pričevanjskost ego dokumentov v tematizaciji formativnega življenjskega obdobja Luize Crobath Pesjak.

 

Mentor: red. prof. dr. Oto Luthar

Mentor: red. prof. dr. Oto Luthar, izr. prof. dr. Mirjam Milharčič Hladnik, doc. dr. Luka Vidmar.

 

 

Vabljeni tudi drugi zainteresirani!

Drugi informativni dnevi za vpis v 2023/2024!

Vabimo vas na informativne dneve Podiplomske šole ZRC SAZU za vpis na magistrske in doktorske študijske programe v 2023/2024.

 

Na informativnih dnevih vas bo nagovorila dekanja šole, predstavljeni bodo prijavni in vpisni postopki, sledijo pa predstavitve študijskih programov in njihovih modulov oz. smeri.

 

Odgovarjali bomo na vaša vprašanja in vam bomo na voljo za dodatna individualna pojasnila in pogovore.

 

Razpored informativnih dni:

▶️ Drugi informativni dan za vpis na magistrski študij 2. stopnje Vede o Zemlji in okolju bo v torek, 29. avgusta 2023, ob 16. uri, v sejni sobi ZRC SAZU na Novem trgu 2, 1. nadstropje, Ljubljana.

▶️ Drugi informativni dan za vpis na doktorski študijski program 3. stopnje Okoljske in regionalne študije bo v sredo, 30. avgusta 2023, ob 16. uri, v sejni sobi ZRC SAZU na Novem trgu 2, 1. nadstropje, Ljubljana.

▶️ Drugi informativni dan za vpis na doktorski študijski program 3. stopnje Primerjalni študij idej in kultur bo v četrtek, 31. avgusta 2023, ob 16. uri, v sejni sobi ZRC SAZU na Novem trgu 2, 1. nadstropje, Ljubljana.

 

Razpis za vpis je na voljo na povezavi: prenesi.

Halid Bulić | Prvi korpus SMS sporočil v bosanskem jeziku

Vabimo vas na predavanje na Podiplomski šoli ZRC SAZU v soorganizaciji Sekcije za leksiko pri Zvezi društev Slavistično društvo Slovenije, ki ga bo imel dr. Halid Bulić (Filozofska fakulteta Univerze v Sarajevu):

 

Prvi korpus SMS sporočil v bosanskem jeziku.

 

SMS sporočila kot komunikacijsko sredstvo so v prvem desetletju 21. stoletja doživela »zlato dobo«, nato pa se je potreba po njih zmanjšala, potem ko so na telefonskem trgu začeli prevladovati t. i. pametni telefoni, ki so omogočili brezplačno pošiljanje neposrednih sporočil. Vendar SMS sporočila še vedno obstajajo, nekateri načini komuniciranja ter jezikovno-slogovne inovacije, ki so se razvile v SMS diskurzu, pa so se z novimi orodji prenesli v komunikacijo, tako da so SMS sporočila še vedno pomembno jezikovno gradivo, vredno resne raziskave. Na splošno jezikoslovci niso posvečali veliko pozornosti opisovanju jezika in stila SMS sporočil. Prvi korpus SMS sporočil v bosanskem jeziku je nastal na Filozofski fakulteti Univerze v Sarajevu z namenom omogočiti lažje raziskovanje SMS diskurza in doseči celovitejša znanja o bosanskem jeziku. Predavanje obravnava njegov izvor, strukturo, namen in metodologijo izdelave.

 

Predavanje bo v bosanskem jeziku v torek, 20. junija 2023, ob 16. uri, po spletni seji ZOOM.

 

Dr. Halid Bulić je izredni profesor na Filozofski fakulteti Univerze v Sarajevu. Njegova raziskovalna področja so sodobni bosanski, hrvaški in srbski jezik, slovnica, splošno jezikoslovje, pragmatika, zgodovina jezikoslovja, sociolingvistika, jezikovna politika, stilistika, bosanščina kot drugi in tuji jezik. Je avtor več monografij: Iz morfologije i sintakse savremenog bosanskog jezika (Slavistični komite, Sarajevo, 2011), Teme iz lingvističke bosnistike (Inštitut za bosanski jezik in književnost, Tuzla, 2016), Pragmatički aspekti romana Ponornica Skendera Kulenovića (Inštitut za bosanski jezik in književnost, Tuzla, 2018), Pragmatika (Bookline, Sarajevo, 2019, v soavtorstvu s Sabino Bakšić), Nove teme iz lingvističke bosnistike (Inštitut za bosanski jezik in književnost, Tuzla, 2019), Veznici u savremenom bosanskom jeziku (Filozofska fakulteta Univerze v Sarajevu, Sarajevo, 2021).

 

Vabljeni!

Marisa Žele | Zagovor doktorske disertacije

Obveščamo vas, da bo v četrtek, 15. junija 2023, ob 11. uri, Marisa Žele na doktorskem študijskem programu 3. stopnje Primerjalni študij idej in kultur, modul Transformacije moderne misli – filozofija, psihoanaliza, kultura, javno zagovarjala doktorsko disertacijo z naslovom:

 

Genealogija ideje konca sveta med eshatologijo in antropocentričnim pričakovanjem.

 

Mentor: doc. dr. Aleš Bunta.

Komisija: red. prof. dr. Mladen Dolar, doc. dr. Tadej Troha, red. prof. dr. Alenka Zupančič.

 

Zagovor bo v Dvorani štirih letnih časov ZRC SAZU, Novi trg 4, 2. nadstropje, Ljubljana.

 

Vljudno vabljeni.

 


Photo by Nico Brüggemann on Unsplash

Duša Race | Dejavniki pogovornega jezika

Vabimo vas na javno predavanje, ki ga bo na modulu Leksikologija, leksikografija, slovničarstvo imela dr. Duša Race:

 

Dejavniki pogovornega jezika.

 

Pogovorni jezik je jezikovna zvrst, ki je tipično vezana na rabo v vsakodnevni interakciji, v kateri si udeleženci sporazumevanja delijo skupni čas in/ali prostor, in na rabo v manj formalnem in neformalnem sporazumevanju na vseh področjih človekovega udejstvovanja. Bolj uporabnostno usmerjena, vključevalna sporazumevalna norma mu odpira prostor tudi v javni rabi. V besedilih, v katerih je sicer bolj pričakovana raba knjižnega jezika, ima zavedna raba pogovornih prvin stilno funkcijo, nastopajo kot sredstva za zmanjševanje medosebne distance, ustvarjanje sproščenosti, doseganje opaznosti ipd. V predavanju se bomo osredotočili na dejavnike jezikovne rabe, ki določajo prototip pogovorne rabe (torej tipične jezikovne prvine, osrednje besedilne vrste in sporazumevalne strategije), in dejavnike, ki oblikujejo njegove družbene, zemljepisne, situacijske, področne in individualne različice.

 

Predavanje bo v ponedeljek, 12. junija 2023, ob 16. uri, v sejni sobi ZRC SAZU, Novi trg 2, 1. nadstropje, Ljubljana.

 

Dr. Duša D. Race je raziskovalka v Leksikološki sekciji Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša, kjer sodeluje pri pripravi eSSKJ: Slovarja slovenskega knjižnega jezika in Šolskega slovarja slovenskega jezika. Doktorirala je na temo Pogovorni jezik: Vrste in položaji na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani pod mentorstvom prof. dr. Andreje Žele. Pri raziskovalnem delu se ukvarja z zvrstnostjo in stilistiko, zlasti z vidika slovarskega označevanja v splošnih razlagalnih slovarjih.

 

Vabljeni!

Andreja Legan Ravnikar | Polisemija, hominimija in konverzija v razlagalnem zgodovinskem slovaropisju

Vabimo vas na javno predavanje, ki ga bo imela doc. dr. Andreja Legan Ravnikar:

 

Polisemija, hominimija in konverzija v razlagalnem zgodovinskem slovaropisju.

 

Polisemija (večpomenskost) označuje pomensko razmerje znotraj leksema, ki ima dva ali več med seboj povezanih pomenov, nastalih po pomenotvornih postopkih. Homonimijo (enakoizraznost) pojmujem kot izrazno razmerje med dvema leksemoma z enako izrazno podobo (homografa), toda povsem nepovezanima pomenoma, kadar pripadata isti besedni vrsti, istemu idiomu in se pojavljata v istem časovnem obdobju. Kot rezultat konverzije nastajajo homografi, toda konverzni leksemi pripadajo dvema ali več različnim besednim vrstam in ohranjajo medsebojno pomensko povezanost. V predavanju bo poudarek na leksikoloških kriterijih za razločevanje večpomenskosti od homonimije in konverzije od homonimije ter na leksikografskih dilemah, ki se pojavljajo pri njihovem slovarskem prikazu v razlagalnem zgodovinskem Slovarju slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja (SSKJ16 (A-D), 2021 in eSSKJ16, 2022).

 

Predavanje bo v ponedeljek, 5. junija 2023, ob 16. uri, v sejni sobi ZRC SAZU, Novi trg 2, 1. nadstropje, Ljubljana.

 

Višja znanstvena sodelavka doc. dr. Andreja Legan Ravnikar je vodja Sekcije za zgodovino slovenskega jezika na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša. Je soavtorica, koordinatorica in glavna urednica nastajajočega zgodovinskega razlagalnega Slovarja slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, katerega prvi zvezek (A–D, 2021, 753 str.) je bil s strani ARRS uvrščen v izbor najvidnejših znanstvenih dosežkov in prejel naziv Odlični v znanosti 2022. Kot raziskovalka (knjižne) slovenščine od 16. do konca 19. stoletja je pripravila dve znanstveni monografiji (eno v soavtorstvu) in je avtorica mnogih znanstvenih člankov in poglavij s področij zgodovinskega besedoslovja, pomenoslovja in besedotvorja, zgodovinskega slovaropisja in terminologije. Je urednica inštitutske knjižne zbirke Linguistica et philologica in docentka za jezikoslovje na Podiplomski šoli ZRC SAZU.

 

Vabljeni!

 


Photo by Emmanuel Ikwuegbu on Unsplash.