Obveščamo vas, da bo v ponedeljek, 25. septembra 2023, ob 11. uri, Bojan Volf na doktorskem študijskem programu 3. stopnje Primerjalni študij idej in kultur, modul Transformacije moderne misli – filozofija, psihoanaliza, kultura, javno zagovarjal doktorsko disertacijo z naslovom:

 

Psihologija kot materialna praksa.

 

Mentorica: red. prof. dr. Alenka Zupančič.

Komisija: doc. dr. Aleš Bunta, red. prof. dr. Mladen Dolar, izr. prof. dr. Peter Klepec.

 

Zagovor bo v Dvorani štirih letnih časov ZRC SAZU, Novi trg 4, 2. nadstropje, Ljubljana.

 

Vljudno vabljeni.

 

---

Vabljeni na 3. rok predstavitev tem doktorskih disertacij, ki nastajajo ali se zaključujejo v okviru doktorskega študija 3. stopnje Primerjalni študij idej in kultur na Podiplomski šoli ZRC SAZU. Predstavitve bodo potekale v četrtek, 14., petek, 15. in v ponedeljek, 18. septembra 2023, od 16. ure dalje v sejni sobi ZRC SAZU, Novi trg 2, 1. nadstropje, Ljubljana.

 

Udeležba študentk in študentov doktorskega študija Primerjalni študij idej in kultur na predstavitvah kolegov in kolegic je obvezna za opravljanje študijske obveznosti Raziskovalnega seminarja I. (v 1. letniku) in Raziskovalnega seminarja II. (v 2. letniku) in se bo beležila s prezenčno listo. Povzetki predstavitev so dostopni na povezavah naslovov doktorskih tez.

 

ČET, 14. 9. 23 | 16:00 | Transformacija moderne misli – filozofija, psihoanaliza, kultura | SRD III. | dr. Gavin Keeney:

Works for Works: “No Rights” (Dela za dela: brez pravic).

Mentorica: red. prof. dr. Jelica Šumič Riha

Komisija: doc. dr. Rok Benčin, izr. prof. ddr. Petra Čeferin, red. prof. dr. Jelica Šumič Riha.

---

PET, 15. 9. 23 | 15:00 | Transformacija moderne misli – filozofija, psihoanaliza, kultura | SRD III. | Arsalan Reihanzadeh:

One unites into two: from an onto-theological statement to a political implication (Eno se združuje v dvoje: od onto-teološke izjave do politične implikacije).

 

Mentorica: red. prof. dr. Alenka Zupančič

Komisija: red. prof. dr. Marina Gržinić Mauhler, doc. dr. Tadej Troha in red. prof. dr. Alenka Zupančič.

 

---

PET, 15. 9. 23 | 16:00 | Transformacija moderne misli – filozofija, psihoanaliza, kultura | SRD I. | Vesna Liponik:

Tropološka žival: onkraj telesa in suverena.

 

Predlagana mentorica: red. prof. dr. Marina Gržinić Mauhler

Komisija: red. prof. dr. Marina Gržinić Mauhler, doc. dr. Tadej Troha in red. prof. dr. Alenka Zupančič

 

---

 

PET, 15. 9. 23 | 17:00 | Transformacija moderne misli – filozofija, psihoanaliza, kultura | SRD I. | Dorotea Pospihalj:

Psychoanalysis as a dialectic of the negative (Psihoanaliza kot praksa dialektike negativnega).

 

Predlagana mentorica: red. prof. dr. Alenka Zupančič

Komisija: doc. dr. Aleš Bunta, red. prof. dr. Jelica Šumič Riha in red. prof. dr. Alenka Zupančič.

 

---

 

PON, 18. 9. 23 | 14:00 | Kulturna zgodovina | ZOOM | SRD III. | Adriana Sabo:

“Me fancy, you nothing”: constucting femininities via matrices of Serbian popular music industry (“Ja fensi, ti nula”: konstrukcije ženskosti skozi matrice industrije popularne glasbe v Srbiji).

 

Mentorica: izr. prof. dr. Ana Hofman.

Komisija: izr. prof. dr. Ana Hofman, dr. Mojca Kovačič, red. prof. dr. Tanja Petrović.

 

---

PON, 18. 9. 23 | 15:00 | Kulturna zgodovina | ZOOM | SRD III. | Jelena Gledić:

Cultural Ties and Bilateral Relations: Sino-Serbian Cooperation under the Belt and Road Initiative (Kulturne povezave in bilateralni odnosi: kitajsko-srbsko sodelovanje v okviru pobude ‘En pas, ena cesta’).

 

Mentorica: red. prof. dr. Tanja Petrović, somentor: Xing Li

Komisija: doc. dr. Martina Bofulin, izr. prof. dr. Ana Hofman in red. prof. dr. Tanja Petrović.

 

---

PON, 18. 9. 23 | 16:00 | Kulturna zgodovina | SRD I. | Ana Reberc:

Krohotanje množic: etnografija stand up komedije v Sloveniji.

 

Predlagana mentorica: doc. dr. Martina Bofulin

Komisija: doc. dr. Martina Bofulin, red. prof. dr. Marina Lukšič Hacin in red. prof. dr. Oto Luthar.

 

---

PON, 18. 9. 23 | 17:00 | Kulturna zgodovina | SRD I. | Manca Koren:

Neformalno skrbstveno delo žensk v obmejnem prostoru med Italijo in Slovenijo.

 

Predlagana mentorica: doc. dr. Mojca Vah Jevšnik.

Komisija: red. prof. dr. Marina Lukšič Hacin, red. prof. dr. Oto Luthar in doc. dr. Mojca Vah Jevšnik.

 

---

PON, 18. 9. 23 | 18:00 | Kulturna zgodovina | SRD III. | dr. Urška Perenič:

Postati meščanka: sporočilnost in pričevanjskost ego dokumentov v tematizaciji formativnega življenjskega obdobja Luize Crobath Pesjak.

 

Mentor: red. prof. dr. Oto Luthar

Mentor: red. prof. dr. Oto Luthar, izr. prof. dr. Mirjam Milharčič Hladnik, doc. dr. Luka Vidmar.

 

 

Vabljeni tudi drugi zainteresirani!

Vabimo vas na informativne dneve Podiplomske šole ZRC SAZU za vpis na magistrske in doktorske študijske programe v 2023/2024.

 

Na informativnih dnevih vas bo nagovorila dekanja šole, predstavljeni bodo prijavni in vpisni postopki, sledijo pa predstavitve študijskih programov in njihovih modulov oz. smeri.

 

Odgovarjali bomo na vaša vprašanja in vam bomo na voljo za dodatna individualna pojasnila in pogovore.

 

Razpored informativnih dni:

▶️ Drugi informativni dan za vpis na magistrski študij 2. stopnje Vede o Zemlji in okolju bo v torek, 29. avgusta 2023, ob 16. uri, v sejni sobi ZRC SAZU na Novem trgu 2, 1. nadstropje, Ljubljana.

▶️ Drugi informativni dan za vpis na doktorski študijski program 3. stopnje Okoljske in regionalne študije bo v sredo, 30. avgusta 2023, ob 16. uri, v sejni sobi ZRC SAZU na Novem trgu 2, 1. nadstropje, Ljubljana.

▶️ Drugi informativni dan za vpis na doktorski študijski program 3. stopnje Primerjalni študij idej in kultur bo v četrtek, 31. avgusta 2023, ob 16. uri, v sejni sobi ZRC SAZU na Novem trgu 2, 1. nadstropje, Ljubljana.

 

Razpis za vpis je na voljo na povezavi: prenesi.

Vabimo vas na predavanje na Podiplomski šoli ZRC SAZU v soorganizaciji Sekcije za leksiko pri Zvezi društev Slavistično društvo Slovenije, ki ga bo imel dr. Halid Bulić (Filozofska fakulteta Univerze v Sarajevu):

 

Prvi korpus SMS sporočil v bosanskem jeziku.

 

SMS sporočila kot komunikacijsko sredstvo so v prvem desetletju 21. stoletja doživela »zlato dobo«, nato pa se je potreba po njih zmanjšala, potem ko so na telefonskem trgu začeli prevladovati t. i. pametni telefoni, ki so omogočili brezplačno pošiljanje neposrednih sporočil. Vendar SMS sporočila še vedno obstajajo, nekateri načini komuniciranja ter jezikovno-slogovne inovacije, ki so se razvile v SMS diskurzu, pa so se z novimi orodji prenesli v komunikacijo, tako da so SMS sporočila še vedno pomembno jezikovno gradivo, vredno resne raziskave. Na splošno jezikoslovci niso posvečali veliko pozornosti opisovanju jezika in stila SMS sporočil. Prvi korpus SMS sporočil v bosanskem jeziku je nastal na Filozofski fakulteti Univerze v Sarajevu z namenom omogočiti lažje raziskovanje SMS diskurza in doseči celovitejša znanja o bosanskem jeziku. Predavanje obravnava njegov izvor, strukturo, namen in metodologijo izdelave.

 

Predavanje bo v bosanskem jeziku v torek, 20. junija 2023, ob 16. uri, po spletni seji ZOOM.

 

Dr. Halid Bulić je izredni profesor na Filozofski fakulteti Univerze v Sarajevu. Njegova raziskovalna področja so sodobni bosanski, hrvaški in srbski jezik, slovnica, splošno jezikoslovje, pragmatika, zgodovina jezikoslovja, sociolingvistika, jezikovna politika, stilistika, bosanščina kot drugi in tuji jezik. Je avtor več monografij: Iz morfologije i sintakse savremenog bosanskog jezika (Slavistični komite, Sarajevo, 2011), Teme iz lingvističke bosnistike (Inštitut za bosanski jezik in književnost, Tuzla, 2016), Pragmatički aspekti romana Ponornica Skendera Kulenovića (Inštitut za bosanski jezik in književnost, Tuzla, 2018), Pragmatika (Bookline, Sarajevo, 2019, v soavtorstvu s Sabino Bakšić), Nove teme iz lingvističke bosnistike (Inštitut za bosanski jezik in književnost, Tuzla, 2019), Veznici u savremenom bosanskom jeziku (Filozofska fakulteta Univerze v Sarajevu, Sarajevo, 2021).

 

Vabljeni!

Obveščamo vas, da bo v četrtek, 15. junija 2023, ob 11. uri, Marisa Žele na doktorskem študijskem programu 3. stopnje Primerjalni študij idej in kultur, modul Transformacije moderne misli – filozofija, psihoanaliza, kultura, javno zagovarjala doktorsko disertacijo z naslovom:

 

Genealogija ideje konca sveta med eshatologijo in antropocentričnim pričakovanjem.

 

Mentor: doc. dr. Aleš Bunta.

Komisija: red. prof. dr. Mladen Dolar, doc. dr. Tadej Troha, red. prof. dr. Alenka Zupančič.

 

Zagovor bo v Dvorani štirih letnih časov ZRC SAZU, Novi trg 4, 2. nadstropje, Ljubljana.

 

Vljudno vabljeni.

 

---

Photo by Nico Brüggemann on Unsplash

Vabimo vas na javno predavanje, ki ga bo na modulu Leksikologija, leksikografija, slovničarstvo imela dr. Duša Race:

 

Dejavniki pogovornega jezika.

 

Pogovorni jezik je jezikovna zvrst, ki je tipično vezana na rabo v vsakodnevni interakciji, v kateri si udeleženci sporazumevanja delijo skupni čas in/ali prostor, in na rabo v manj formalnem in neformalnem sporazumevanju na vseh področjih človekovega udejstvovanja. Bolj uporabnostno usmerjena, vključevalna sporazumevalna norma mu odpira prostor tudi v javni rabi. V besedilih, v katerih je sicer bolj pričakovana raba knjižnega jezika, ima zavedna raba pogovornih prvin stilno funkcijo, nastopajo kot sredstva za zmanjševanje medosebne distance, ustvarjanje sproščenosti, doseganje opaznosti ipd. V predavanju se bomo osredotočili na dejavnike jezikovne rabe, ki določajo prototip pogovorne rabe (torej tipične jezikovne prvine, osrednje besedilne vrste in sporazumevalne strategije), in dejavnike, ki oblikujejo njegove družbene, zemljepisne, situacijske, področne in individualne različice.

 

Predavanje bo v ponedeljek, 12. junija 2023, ob 16. uri, v sejni sobi ZRC SAZU, Novi trg 2, 1. nadstropje, Ljubljana.

 

Dr. Duša D. Race je raziskovalka v Leksikološki sekciji Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša, kjer sodeluje pri pripravi eSSKJ: Slovarja slovenskega knjižnega jezika in Šolskega slovarja slovenskega jezika. Doktorirala je na temo Pogovorni jezik: Vrste in položaji na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani pod mentorstvom prof. dr. Andreje Žele. Pri raziskovalnem delu se ukvarja z zvrstnostjo in stilistiko, zlasti z vidika slovarskega označevanja v splošnih razlagalnih slovarjih.

 

Vabljeni!

Vabimo vas na javno predavanje, ki ga bo imela doc. dr. Andreja Legan Ravnikar:

 

Polisemija, hominimija in konverzija v razlagalnem zgodovinskem slovaropisju.

 

Polisemija (večpomenskost) označuje pomensko razmerje znotraj leksema, ki ima dva ali več med seboj povezanih pomenov, nastalih po pomenotvornih postopkih. Homonimijo (enakoizraznost) pojmujem kot izrazno razmerje med dvema leksemoma z enako izrazno podobo (homografa), toda povsem nepovezanima pomenoma, kadar pripadata isti besedni vrsti, istemu idiomu in se pojavljata v istem časovnem obdobju. Kot rezultat konverzije nastajajo homografi, toda konverzni leksemi pripadajo dvema ali več različnim besednim vrstam in ohranjajo medsebojno pomensko povezanost. V predavanju bo poudarek na leksikoloških kriterijih za razločevanje večpomenskosti od homonimije in konverzije od homonimije ter na leksikografskih dilemah, ki se pojavljajo pri njihovem slovarskem prikazu v razlagalnem zgodovinskem Slovarju slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja (SSKJ16 (A-D), 2021 in eSSKJ16, 2022).

 

Predavanje bo v ponedeljek, 5. junija 2023, ob 16. uri, v sejni sobi ZRC SAZU, Novi trg 2, 1. nadstropje, Ljubljana.

 

Višja znanstvena sodelavka doc. dr. Andreja Legan Ravnikar je vodja Sekcije za zgodovino slovenskega jezika na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša. Je soavtorica, koordinatorica in glavna urednica nastajajočega zgodovinskega razlagalnega Slovarja slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, katerega prvi zvezek (A–D, 2021, 753 str.) je bil s strani ARRS uvrščen v izbor najvidnejših znanstvenih dosežkov in prejel naziv Odlični v znanosti 2022. Kot raziskovalka (knjižne) slovenščine od 16. do konca 19. stoletja je pripravila dve znanstveni monografiji (eno v soavtorstvu) in je avtorica mnogih znanstvenih člankov in poglavij s področij zgodovinskega besedoslovja, pomenoslovja in besedotvorja, zgodovinskega slovaropisja in terminologije. Je urednica inštitutske knjižne zbirke Linguistica et philologica in docentka za jezikoslovje na Podiplomski šoli ZRC SAZU.

 

Vabljeni!

 

---

Photo by Emmanuel Ikwuegbu on Unsplash.

Vabimo vas na javno predavanje, ki ga bo na modulu Leksikologija, leksikografija, slovničarstvo imel dr. Janoš Ježovnik:

 

Morfološki pristop k preučevanju slovenskih narečij.

 

Predavanje bo posvečeno pristopu k preučevanju naglasa v slovenskih narečjih, ki upošteva morfološko pestrost slovenskega jezika ter paradigmatsko distribucijo naglasnih značilnosti v izhodiščnem (splošno)slovenskem naglasnem sistemu. Za razumevanje sinhrone distribucije naglasnih značilnosti – poleg prozodičnih lastnostih je zaradi razvojne povezanosti treba k tem prišteti tudi samoglasniško kakovost – in njihovega nastanka ne zadošča le sondažno zabeleženje posameznih besednih oblik, temveč je nespregledljiva njihova vpetost v pregibnostni vzorec; s pomočjo primerjave naglasnih krivulj različnih pregibnostnih vzorcev pa je mogoče razlikovati med pojavi, ki so nastali kot posledice delovanja analogije, in regularnimi naglasnimi spremembami. Metodologija bo predstavljena zlasti na primerih iz terskega narečja slovenščine.

 

Predavanje bo v ponedeljek, 29. maja 2023, ob 16. uri, v sejni sobi ZRC SAZU, Novi trg 2, 1. nadstropje, Ljubljana.

 

Janoš Ježovnik je namestnik predstojnika Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU in raziskovalec v Leksikološki sekciji. Pri raziskovalnem delu se ukvarja predvsem s slovenskimi narečji v zamejstvu, v zahodnem delu Beneške Slovenije in v Reziji, predvsem z vidika glasoslovja in naglasoslovja ter jezikovnega stika in zamenjave jezika. Sodeluje pri pripravi 3. izdaje Slovarja slovenskega knjižnega jezika (eSSKJ) in je urednik vnašalnega sistema ZRCola 2.

 

Vabljeni!

 

---

Photo by Raphael Schaller on Unsplash

Vabimo vas na javno predavanje, ki ga bo imel Dmitrij Sičinava (Univerza v Potsdamu):

 

Vseobdobijski korpus vzhodnoslovanskih jezikov: vključevanje jezikovne zgodovine v sodobne elektronske vire

(Panchronic corpus for (East) Slavic: integrating historical and modern digital resources).

 

Vseobdobijski korpus je elektronska zbirka, ki vključuje besedila iz različnih zgodovinskih obdobij posameznega jezika oziroma jezikovne skupine.

 

V predavanju bodo predstavljene izkušnje in problemska vprašanja pri združevanju različnih korpusnih zbirk v enotno zbirko znotraj Ruskega nacionalnega korpusa. Ta enotna zbirka vključuje besedila iz različnih obdobij: starovzhodnoslovanska besedila, vzhodnoslovanska pisma na brezovem lubju in tudi novejša srednjeruska ter sodobna besedila. Vse vključene zbirke so bile lematizirane in označene z uporabo oblikoskladenjskih oznak in besedja, pri katerih so se  avtorji zgledovali po že obstoječih zgodovinskih slovarjih vzhodnoslovanskih jezikov.

 

V predavanju bodo izpostavljena vprašanja, kot sta razdelitev ali združevanje različnih leksemov zaradi fonetičnih sprememb ali pomenskega razhajanja enot iz različnih jezikovnih obdobij.

 

Poudarjen bo tudi problem poenotenja oznak za slovnične kategorije, ki so se v zgodovini jezika spreminjale, tokrat bo predstavljena zlasti gramatikalizacija vida in živosti v slovanskih jezikih.

 

Vseobdobijski korpus vključuje tudi pomensko označevanje enot, pri čemer se opira na pomensko delitev sodobnega besedja.

 

Tehnologijo vseobdobijskega korpusa bi bilo mogoče razširiti na podobne zbirke tudi za druge slovanske jezike, npr. za ukrajinščino in beloruščino (seveda če bi bile predhodno zasnovane korpusne zbirke za staro ukrajinščino in staro beloruščino).

 

Predavanje, ki bo v angleškem jeziku, bo v sredo, 24. 5. 2023, ob 16. uri, na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša, Novi trg 4 (1. nadstropje), Ljubljana.

 

Dmitrij Sičinava se je rodil leta 1980 v Moskvi. Med letoma 1997 in 2002 je študiral na Filološki fakulteti Moskovske državne univerze, na Oddelku za teoretično in uporabno jezikoslovje. Leta 2002 je zagovarjal magistrsko nalogo z naslovom Tipologija glagolskih sistemov z različnimi oblikami predpreteklika. Leta 2005 je pod mentorstvom akad. prof. dr. Vladimirja Plungjana uspešno zagovarjal doktorsko nalogo Tipologija glagolskih sistemov in sopomenskost osnovnih sredstev izražanja vida in časa. Med letoma 2002 in 2010 je delal kot raziskovalec na Inštitutu za tehnologije in informatiko. Leta 2009 je deloval kot mladi raziskovalec na Univerzi v Wurtzburgu v Nemčiji.

 

Med letoma 2011 in 2022 je bil znanstveni sodelavec Inštituta za ruski jezik Ruske akademije znanosti, in sicer na Oddelku za korpusno jezikoslovje in poetiko.

 

Od leta 2022 je zaposlen kot raziskovalec na Univerzi v Potstdamu.

 

Dr. Sičinava je eden od glavnih koordinatorjev Vzporednega korpusa, ki je del Ruskega nacionalnega korpusa. Sodeluje tudi pri nastajajoči Korpusni slovnici ruskega jezika.

 

Njegovo strokovno delovanje sega na področje sodobnih vzhodnoslovanskih jezikov in njihovega razvoja (posebej razvoja analitično tvorjenih glagolskih časov), tipologije slovničnih kategorij in korpusnega jezikoslovja. Je tudi eden urednikov in avtorjev ruskojezične Wikipedije.

 

Vabljeni!

---

Photo by Andrew Neel on Unsplash