Vabimo vas na javno predavanje, ki ga bo na modulu Leksikologija, leksikografija, slovničarstvo, imel doc. dr. Boris Kern:

Spolno vključujoča raba jezika.

Za razvoj področja jezika in spola je bila v slovenskem prostoru pomembna javna razprava leta 1995, v okviru katere so nastale tudi prve smernice za spolno vključujočo rabo jezika Nekaj izhodiščnih prizadevanj za odpravo seksistične rabe jezika I. Ž. Žagarja in M. Milharčič Hladnik (1996). Od takrat je nastalo več smernic, ki so želele spolno asimetrijo v jeziku korigirati zlasti s sočasno rabo oblik za ženski in moški slovnični spol ter spolno nevtralnih možnosti. V zadnjih letih tovrstne smernice vključujejo tudi skupnost nebinarnih transspolnih oseb. Predavanje se bo poleg prikaza dosedanjih prizadevanj na tem področju osredotočilo zlasti na izzive, ki jih prinaša transsvključujoča raba jezika.

Predavanje bo v torek, 21. marca 2023, ob 16. uri, v sejni sobi ZRC SAZU, Novi trg 2, 1. nadstropje, Ljubljana.

Doc. dr. Boris Kern je raziskovalec v Leksikološki sekciji Inštituta za slovenski jezik Fran Ramovša ZRC SAZU. Ukvarja se z vprašanji sodobne leksikologije in leksikografije, besedotvorja, pomenoslovja, pravopisa in kvir jezikoslovja. V slovensko jezikoslovje je vpeljal stopenjsko besedotvorje, leta 2017 je pri Založbi ZRC izšla njegova znanstvena monografija Stopenjsko besedotvorje (Na primeru glagolov čutnega zaznavanja). Od leta 2021 je član Komisije za besedotvorje pri Mednarodnem slavističnem komiteju in vodja temeljnega raziskovalnega ARRS-projekta Kombinatorika besedotvornih obrazil v slovenščini. Kot raziskovalec sodeluje pri pripravi tretje izdaje Slovarja slovenskega knjižnega jezika (eSSKJ). Zanima ga družbeni vidik tako jezika kot slovaropisja, predvsem s stališča različnih marginaliziranih skupin, kot soorganizator je sodeloval pri Posvetu o terminologiji na področju invalidnosti (2018).

Vabljeni!

(vir fotografije)

Vabimo vas na predavanje, ki ga bo na modulu leksikologija, leksikografija, slovničarstvo, imela red. prof. dr. Erika Kržišnik:

O izbiblijski/izbiblični frazeologiji.

Izbiblijski ali izbiblični frazem? Katero je ustreznejše in zakaj?

Razmišljanje o izbiblijski/izbiblični frazeologiji v dvojem presega samo temo o viru te frazeologije, in sicer je treba pred tem reči nekaj o (1) ožjem, jezikoslovnem vprašanju, kaj je izcitatna frazeologija, kdaj je neka stalna tvorba izcitatni frazem – način sprejemanja, razumevanja (stopnja poznavanja zgodbe in izraza) in rabe (razlika med pomenom in besedilnim smislom); (2) širše kulturološkem vprašanju, v kateri in kolikšni del frazeološkega »zaklada« sodi izbiblijska frazeologija? – (a) Sveto pismo kot najpogostejši vir izcitatnih frazeološki enot; (b) mesto izbiblijske frazeologije v intelektualnem slovarju in leksikonu rojenih govorcev; (c) aktualizacija: eden najpogosteje rabljenih izbiblijskih frazemov v besedilih o predsedniških volitvah je bil frazem (biti) volk v ovčji koži/kožuhu/obleki/preobleki.

Izbiblijska frazeologija v slovenskih slovarjih: Slovar slovenskega knjižnega jezika, J. Keber: Slovar slovenskih frazemov. Poskus primerjave z besedilno rabo v korpusu slovenskega jezika (metaFida).

Predstavitev »rusko-slovanskega slovarja biblijskih citatov v razmerju do germanskih, romanskih, armenskega in gruzinskega jezika« (2019) Lepta biblejskoj mudrosti. Zbirka ponuja možnost ugotavljanja razlik, povezanih z izbiblijskimi citati in frazemi v jezikih tradicionalno katoliškega in tradicionalno pravoslavnega krščanskega sveta.

Predavanje bo v četrtek, 9. marca 2022, ob 17. uri, v sejni sobi ZRC SAZU, Novi trg 2, 1. nadstropje, Ljubljana.

Dr. Erika Kržišnik je redna profesorica na Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete. Temeljno področje njenega jezikoslovnega strokovnega in znanstvenega dela je frazeologija kot ena od jezikoslovnih ved, posebej frazeologija slovenskega jezika. V tem okviru se je največ ukvarjala s kreativno izrabo frazeoloških enot kot stalnih in idiomatičnih večbesednih izrazov, od besednozveznih do stavčnopovednih, v umetnostnih in medijskih besedilih, s frazeološkimi enotami kot konvencionaliziranimi jezikovnimi uresničitvami konceptualnih metafor in s kulturološkimi razsežnostmi frazeologije.

Vabljeni!

Vabimo vas na inavguracijsko predavanje, ki ga bo ob izvolitvi v naziv redne profesorice za področje krasoslovja imela dr. Stanka Šebela:

Krasoslovne raziskave za trajnostno rabo Škocjanskih jam kot svetovne dediščine.

Inavguracijsko predavanje bo v četrtek, 9. marca 2023, ob 11. uri, v Dvorani štirih letnih časov ZRC SAZU, Novi trg 4, 2. nadstropje, Ljubljana.

Škocjanske jame so vpisane v UNESCO svetovno dediščino od leta 1986. Javni zavod park Škocjanske jame, Slovenija, ki upravlja naravno vrednoto ima med svojimi dejavnostmi izpostavljen tudi monitoring spremljanja stanja v sistemu Škocjanskih jam kot tudi na površju parka.

V okviru aplikativnega projekta (L7-8268) Krasoslovne raziskave za trajnostno rabo Škocjanskih jam kot svetovne dediščine (2017 – 2021), ki sta ga so-financirala Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS in Javni zavod park Škocjanske jame smo partnerji v projektu (ZRC SAZU IZRK in MEIS d.o.o.) vzpostavili meritve mikro-klimatskih parametrov (T, atmosferski tlak, CO2, vlaga, ventilacija, gama radiacija) izvedli smo inventarizacijo favne v jami, izdelali model napovedovanja poplav v jami, opravili smo raziskave rasti in odstranjevanja lampenflore in opravili temeljne raziskave vezane na geologijo krasa in geomorfologijo. Prenos podatkov mikro-klime v realnem času omogoča direkten prikaz antropogene obremenitve jamskega okolja in opozorilo upravljavcu jam. Model napovedovanja poplav se je med projektom že izkazal kot zelo uporaben pri varovanju jamske infrastrukture in ljudi. Vpliv obiskovalcev na mikro-klimo Škocjanskih jam je predstavljen tudi v monografiji izdani pri založbi Elsevier v letu 2022. Čeprav je le-ta najbolj usmerjena na Postojnsko jamo in Predjamo, pa predstavlja pomembne smernice za trajnostno rabo vseh turističnih jam v Sloveniji kot primer dobre prakse. Naše meritve kažejo, da so Škocjanske jame z aktualnim številom obiskovalcev v ustreznih mejah trajnostne rabe. Vzpostavitev meritev jamske mikro-klime s sodobnimi senzorji in primerjava s številom obiskovalcev sta za Škocjanske jame pomembni za vzdrževanje trajnostnega turizma in ohranjanje jame. Rezultati so pomembni za upravljavce turističnih jam in predstavljajo promocijo raziskovanja in varovanja slovenskih jam tudi v svetovnem merilu.

Vljudno vabljeni!

Obveščamo vas, da bo v četrtek, 2. februarja 2023, ob 11. uri, Manca Černivec na doktorskem študijskem programu 3. stopnje Primerjalni študij idej in kultur, modul Leksikologija, leksikografija, slovničarstvo, javno zagovarjala doktorsko disertacijo z naslovom:

Normativnost v enojezičnih splošnih razlagalnih slovarjih.

Mentorica: doc. dr. Nataša Gliha Komac, somentorica: doc. dr. Helena Dobrovoljc.

Komisija: izr. prof. dr. Kozma Ahačič, izr. prof. dr. Nataša Jakop, doc. dr. Tina Lengar Verovnik.

Zagovor bo v Dvorani štirih letnih časov ZRC SAZU, Novi trg 4, 2. nadstropje, Ljubljana.

Vljudno vabljeni.

Vabljeni na predstavitev doktorske disertacije na študiju 3. stopnje Primerjalni študij idej in kultur v okviru obveznosti Samostojnega raziskovalnega dela III v 3. letniku študija. Doktorsko disertacijo bo pred oddajo v postopek ocenjevanja in zagovora predstavila študentka jezikoslovnega modula Eva Trivunović:

Biblijski frazemi v zgodovinskem slovaropisju: sinhroni in diahroni vidik.

Mentorica: doc. dr. Andreja Legan Ravnikar.

Komisija: prof. dr. Andreja Žele, doc. dr. Andreja Legan Ravnikar, izr. prof. dr. Nataša Jakop.

Predstavitev bo v ponedeljek, 30. januarja 2023, ob 14:30 uri v študentski sobi ZRC SAZU, Novi trg 2, 1. nadstopje, Ljubljana.

Udeležba ostalih študentk in študentov doktorskega študija Primerjalni študij idej in kultur na predstavitvah kolegov in kolegic je obvezna za opravljanje študijske obveznosti Raziskovalnega seminarja I (v 1. letniku) in Raziskovalnega seminarja II (v 2. letniku) in se bo beležila s prezenčno listo.

Vabljeni tudi drugi zainteresirani!

Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož, Mestna občina Ptuj, Inštitut za arheologijo ZRC SAZU in Podiplomska šola ZRC SAZU

vabijo na

predstavitev novih arheoloških odkritij na Panorami in prenovljene ureditve Panorame v okviru Arheološkega parka Poetovio.

V četrtek, 19. januarja 2023 ob 17. uri, v Slavnostni dvorani na Ptujskem gradu. Zaradi slabega vremena vodenje po Panorami, predvideno ob 16. uri, odpade.

O Panorami bodo govorile dr. Jana Horvat (ZRC SAZU in PS ZRC SAZU),  dr. Tina Berden (ZRC  SAZU), dr. Anja Ragolič (ZRC SAZU), Iva Ciglar (Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož) in Jasmina Krajnc (Mestna občina Ptuj). Zaradi slabega vremena vodenje po Panorami, predvideno ob 16. uri, odpade. V nadaljevanju bo po razstavi Vojna in mir: Arheološke raziskave na Panorami na Ptuju leta 2020 vodila avtorica Iva Ciglar.

Izkopavanja na Panorami leta 2020 so pripeljala do presenetljivega odkritja obzidja legijskega tabora. O Panorami pripovedujeta tudi dve trenutno odprti arheološki razstavi (Petovionski panteon v Salonu umetnosti ter Vojna in mir na Ptujskem gradu). V okviru evropskega projekta Transfer smo v letih 2020–2022 pripravili Načrt predstavitve arheoloških ostankov na Panorami in Načrt upravljanja Arheološkega parka Poetovio (Arheološko najdišče Panorama), v prenovi je predstavitev arheoloških sledov na Panorami.

V četrtek, 19. januarja 2023, ob 11. uri bo Simon Koblar, študent doktorskega študija 3. stopnje Okoljske in regionalne študije, imel predavanje z naslovom:

Zotero.

V splošnem velja konsenz, da uporaba orodij za upravljanje bibliografskih referenc močno olajša raziskovanje in pisanje znanstvenih besedil. Namen predavanja je predstaviti orodja za upravljanje bibliografskih referenc in podrobnejša predstavitev uporabe orodja Zotero, saj jasna navodila lahko močno olajšajo uporabo. V prvem delu bodo opisani razlogi za uporabo upravljalca bibliografskih referenc in prednosti programa Zotero v primerjavi z drugimi podobnimi programi. V predavanju bodo predstavljene tudi specifike, kot je shranjevanje virov iz baze Cobiss+ in navajanje virov v slovenščini, kar je dodana vrednost v primerjavi s tujimi priročniki in uradno dokumentacijo.

Predavanje je zastavljeno kot interaktivno, zato je priporočljivo da imajo udeleženci in udeleženke s seboj osebni računalnik. Predhodno si lahko tudi ustvarijo brezplačen uporabniški račun na: https://www.zotero.org/ in opravijo osnovno instalacijo programa Zotero. Predavanje bo v sejni sobi ZRC SAZU, Novi trg 2, 1. nadstropje, Ljubljana.

Vabljeni!

Vabimo vas na predavanje, ki ga bo okviru doktorskega študija 3. stopnje Okoljske in regionalne študije, a za študentke in študente vseh študijskih programov Podiplomske šole ZRC SAZU in druge zainteresirane, imel Tim Prezelj:

Vizualizacija podatkov (v znanosti).

Predavanje bo v četrtek, 12. januarja 2023, ob 11. uri v študentski sobi ZRC SAZU, Novi trg 2, 1. nadstropje, Ljubljana.

Živimo v svetu, ki je (pre)nasičen z raznovrstnimi podatki, pri tem pa znanosti niso nikakršna izjema. Vendar pa sami podatki še niso informacije. Da to postanejo, jih moramo najprej primerno statistično obdelati in postaviti v ustrezen kontekst ter interpretacijo. Eden pomembnejših korakov pri tem pa je prav vizualizacija podatkov, kar lepo oriše že rek, da so statistika očala znanosti. Z izbiro in načinom vizualne predstavitve podatkov zato močno vplivamo na končno interpretacijo le-teh. Zato si bomo na predavanju ogledali različne načine in specifike vizualizacije različnih podatkov (tako kvantitativnih, kot tudi kvalitativnih), na kaj moramo biti pri tem pozorni, s kakšnimi “pastmi” se lahko pri tem srečamo in kako se jim izogniti. S kratkim “sprehodom” skozi zgodovinski razvoj vizualizacije podatkov bomo spoznali tudi kognitivne osnove vizualizacije podatkov, sodobne pristope, rešitve in trende na področju ter (informacijska) orodja, ki se lahko uporabljajo v ta namen. Priporočljivo je, da na predavanje s seboj prinesete list papirja in pisalo za izvedbo preprostega poskusa.

Tim Prezelj je po izobrazbi diplomirani mikrobiolog in magister molekulske in funkcionalne biologije. Trenutno kot raziskovalec zaposlen na Pedagoški in Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani. Ukvarja se predvsem z interdisciplinarnimi raziskavami spolnosti, vizualizacije podatkov, povezavami med umetnostjo in znanostjo in kognitivno statistiko. Na Pedagoški fakulteti je kot asistent za biologijo v izobraževanju vključen tudi v pedagoško delo pri izvedbi vaj, seminarjev in mentoriranju zaključnih del študentov. (Pri tem vključite kar se vam zdi smiselno, vsekakor ni potrebe po navajanju celotnega besedila).

Vabljeni!

(Photo by Firmbee.com on Unsplash)

Vabljeni na prvi rok predstavitev tem doktorskih disertacij na doktorskem študiju 3. stopnje Primerjalni študij idej in kultur v okviru obveznosti Samostojnega raziskovalnega dela I v 1. letniku študija in predstavitev izsledkov doktorskih disertacij v okviru Samostojnega raziskovalnega dela III v 3. letniku študija. Dogodek bo potekal v sejni sobi ZRC SAZU, Novi trg 2, 1. nadstropje, Ljubljana po naslednjem razporedu:

PON, 19. 12. 22 | 16:00 | Tisočletja med Jadranom in Podonavjem | SRD III | Nina Caf:

Paleoekološka rekonstrukcija vpliva človeka na holocenske spremembe okolja na območju Julijskih Alp, Slovenija.

Mentorica: doc. dr. Maja Andrič.

Komisija: doc. dr. Maja Andrič, izr. prof. dr. Jana Horvat in doc. dr. Edisa Lozić.

PON, 19. 12. 22 | 17:00 | Tisočletja med Jadranom in Podonavjem | SRD III | Iris Bekljanov Zidanšek:

Tribuna – rimski vojaški tabor v Ljubljani.

Mentorica: izr. prof. dr. Jana Horvat.

Komisija: doc. dr. Maja Andrič, izr. prof. dr. Jana Horvat in doc. dr. Edisa Lozić.

Udeležba ostalih študentk in študentov doktorskega študija Primerjalni študij idej in kultur na predstavitvah kolegov in kolegic je obvezna za opravljanje študijske obveznosti Raziskovalnega seminarja I (v 1. letniku) in Raziskovalnega seminarja II (v 2. letniku) in se bo beležila s prezenčno listo.

Vabljeni tudi drugi zainteresirani!