Vabilo na prvi informativni dan za vpis na doktorski študij v 2020/2021

Vabimo vas na prvi informativni dan za vpis na doktorski študij 3. stopnje Primerjalni študij idej in kultur v študijskem letu 2020/2021. Prvi informativni dan bo potekal preko ZOOM konference v četrtek, 2. julija 2020, ob 17. uri, na povezavi:

 

Topic: Podiplomska šola ZRC SAZU – prvi informativni dan
Time: Jul 2, 2020 05:00 PM Warsaw

 

Join Zoom Meeting
https://us02web.zoom.us/j/85835525359?pwd=R0tma09NVzVYQ05hdG1XTUZDM1JtQT09

 

Meeting ID: 858 3552 5359
Password: 721197

 

Razpis za vpis je odprt do 11. septembra 2020, razpis za zapolnitev vpisnih mest pa do 23. septembra 2020. Prijave se odda na spletnem portalu eVŠ.

 

Letošnja novost razpisanega doktorskega študijskega programa je nov modul, Humana geografija.

Uspešno izvajanje programa Primerjalni študij idej in kultur v preteklih letih je vodilo do spoznanja, da je zaradi tesne prepletenosti obstoječih modulov s prostorskimi temami le-te smiselno še nadgraditi. To smo naredili z vsebinsko bogatim modulom Humana geografija, ki smiselno dopolnjuje in nadgrajuje ostale module. Predlagani modul bo omogočal osredotočenje na aktualne humano-geografske teme, obenem pa bodo izbirni predmeti modula na voljo tudi študentkam in študentom ostalih modulov, ki bodo na ta način svoja dognanja lažje umestili v prostorski kontekst.
Uvedba tega modula na doktorski študijski program sledi ocenam stanja in strateškim usmeritvam šole, kjer je velika skrb podana prizadevanjem za vpetost v družbeno in gospodarsko okolje. PŠ ZRC SAZU si je zadala, da si bo tudi v prihodnje prizadevala vzpostavljati nove stike predvsem s tistimi ustanovami, ki bi potrebovale kader, za katerega zavod izobražuje. Ta mreža se vsako leto postopoma širi.

Z modulom si obetamo tudi izboljšane priložnosti za mednarodno delovanje PŠ ZRC SAZU, ki si prizadeva h krepitvi mednarodnih izmenjav visokošolskih učiteljev in študentov ter njihovi večji vključenosti v mednarodne projekte.

Vpeljava modula Humane geografije v obstoječ doktorski študijski program sledi usmeritvam k izboljšanju vpetosti PŠ ZRC SAZU v okolje.

 

Vabljeni!

Gostujoče predavanje dr. Ane Ljubojević na kulturni zgodovini

Vabimo vas na gostujoče predavanje, ki ga bo imela dr. Ana Ljubojević v okviru modula Kulturna zgodovina:

 

Cycling to Vukovar, walking to Srebrenica. Embodied post-war commemorative practices.

 

Predavanje v angleškem jeziku bo v ponedeljek, 27. januarja 2020, ob 16. uri, v Mali dvorani ZRC SAZU, Novi trg 4, 2. nadstropje, Ljubljana.

 

Več o predavanju v angleški različici vabila (klikni).

 

Vabljeni!

Wulf Kansteiner: Migracije, rasizem in digitalni mediji v sodobnem evropskem spominu

Podiplomska šola ZRC SAZU vabi na gostujoče predavanje, ki ga bo na modulu Kulturna zgodovina imel prof. dr. Wulf Kansteiner:

 

Migracije, rasizem in digitalni mediji v sodobnem evropskem spominu.

 

Evropska politična kriza je kriza spomina. Kozmopolitski spomin na drugo modernost, ki je temeljil na optimistični interpretaciji lekcij druge svetovne vojne in holokavsta, v popularni imaginaciji pospešeno izgublja veljavo. Na eni strani so ga odrinili tradicionalni in nacionalistični spomini ter po drugi prefigurativni spomini bodočih klimatskih katastrof. Oboji pa svoj meteorski vzpon dolgujejo digitizaciji spomina na Zahodu. Migracijska kriza v letih 2015/16 in evropske volitve 2019 tako ponujajo izredno priložnost za študijo kompetitivnosti različnih spominskih režimov v Nemčiji, nekdanjem središču kozmopolitskega spomina, ter za špekulacije o prihodnosti evropskih spominskih kultur.

 

Predavanje v angleškem jeziku bo v sredo, 22. januarja 2020, ob 16. uri, v Mali dvorani ZRC SAZU, Novi trg 4, 2. nadstropje, Ljubljana.

 

Wulf Kansteiner je profesor zgodovine na Univerzi v Asrhusu, na Danskem. Raziskuje in objavlja na področjih zgodovine medijev, spominskih študij, teorije zgodovinopisja in študijev holokavsta. Wulf Kansteiner je avtor več člankov in monografij, Probing the Ethics of Holocaust Culture (2016), In Pursuit of German Memory: History, Television, and Politics after Auschwitz (2006), Historical Representation and Historical Truth (2009), ter sourednik zbornika The Politics of Memory in Postwar Europe (2006). Wulf Kansteiner je sourednik in soustanovitelj priznane revije Memory Studies in član svetovalnega odbora ter izvršne komisije Zveze za spominske študije (Memory Studies Association).

 

Vabljeni!

 

(vir fotografije)

Inavguracijsko predavanje dr. Marine Lukšič Hacin

Vabimo vas na inavguracijsko predavanje, ki ga bo ob izvolitvi v naziv redne profesorice za področje sociologije imela dr. Marina Lukšič Hacin:

 

Migracijske dinamike “slovenskega etničnega prostora” od 19. stoletja do danes kot osnova za razumevanje kompleksnosti fenomena migracij.

 

Slovesen dogodek bo v ponedeljek, 16. decembra 2019, ob 11. uri, v Mali dvorani ZRC SAZU, Novi trg 4, 2. nadstropje, Ljubljana.

 

Tako imenovani »slovenski etnični prostor« je stoletja vpet v prepišno migracijsko dinamiko na različnih ravneh družbeno političnega sistema od lokalne prek regionalne pozneje tudi nacionalne do globalne ravni. Pregledna uvodna predstavitev zgodovine iz/priseljevanja od 19. stoletja do danes bo služila kot osnova uvida v kopleksnost kategorialnega aparata migracijskih študij ter v ‘pretočnost’ in relativnost pomenov njihovih temeljnih pojmov. Izpostavljena bo relativnost ‘idelno-tipskih’ vzrokov migracij, njihova prepletanja in prehodnost na individualni ravni, kompleksnost, predvsem pa (pogosto nevidna in spregledana) vpetost v globalna politično ekonomska razmerja.

Današnje enodimenzionalno, idealno-tipsko razumevanje vzrokov s strani slovenske (in EU) politike ljudi-prišleke reducira na vzroke odhodov, ko se jih razvršča v (vzročne) skupine: delovni migranti, prisilni migranti ali begunci, ekološki ali podnebni migranti. Radikalne negativne posledice takšne redukcije pa so v Sloveniji vidne v neenakih obravnavah, možnostih in pravicah ter v različnih pravnopolitičnih statusih, ki jih imajo pripadniki različnih migracijskih »podskupin«.

 

Vljudno vabljeni!

 

(Foto: Srdjan Zivulovic (REUTERS), Slovenija, 20. oktober 2015, vir fotografije).

Jiráskovi Pasjeglavci in boj za uveljavitev avtorskih pravic

Historični seminar ZRC SAZU v sodelovanju s Podiplomsko šolo ZRC SAZU vabi na predavanje:

 

Jiráskovi Pasjeglavci in boj za uveljavitev avtorskih pravic
(gledališka adaptacija kot plagiat).

 

Predavanje obravnava teoretske in zgodovinske vidike avtorskega prava iz obdobja Habsburške monarhije na primeru nedovoljene gledališke priredbe romana Aloisa Jiráska Pasjeglavci (Psohlavci), ki jo je 1899 pod naslovom Jan Sladký Kozina napisal in uprizoril Jan Krstnik Kühnl (1849–1904), dramatik, prevajalec in eden prvih plagiatorjev v zgodovini češke književnosti. Jirásek je kot fizična oseba s svojim odvetnikom Ladislavom Klumparjem (1863–1930) zakonito ukrepal proti nezakoniti dramatizaciji svoje »zgodovinske slike«, ki so jo izvedli v Švandovem gledališču v praškem Šmíchovu. Leta 1899 je svojo tožbo proti nezakoniti uprizoritvi dobil na podlagi zakona št. 197/1895 (iz cesarskega zakonika) o zaščiti avtorskih pravic za literarna, umetniška in fotografska dela. Ta zakon je bil dopolnitev cesarskega patenta iz leta 1846, ki je določal bistvo in uresničevanje avtorskih stvaritev (nekatere formulacije so potem prešle v avtorsko pravo neodvisne Češkoslovaške). Oba predpisa sta veljala tudi v slovenskem prostoru. Toda čez čas, leta 1920, sta Kühnlovi naslednici, vdova Marie Kühnlová in hči Marie Luisa Kühnlová (1891–1945), prevajalka iz romanskih jezikov, igro Jan Sladký Kozina ponovno izdali kot besedilo, namenjeno ljubiteljskim ansamblom. Besedilo brez večje estetske vrednosti iz leta 1899 sta le jezikovno posodobili. Jirásek je l. 1921 dobil tudi ponovno tožbo proti plagiatorstvu. O njej je ohranjena obsežna dokumentacija (spis tožilstva Okrožnega kazenskega sodišča v Pragi). V njej se kaže pomen avtorskih pravic kot manifestacije duhovne, nesnovne lastnine, ki jo je treba pravno zaščititi. Hkrati z literarnega vidika kaže na sodobno koncepcijo plagiata kot neinventivne imitacije, »ki si nepremišljeno [izposoja] celotno zgradbo, romaneskno zgodbo in posamezne sestavine« literarnega dela.

Predaval bo prof. dr. Miloš Zelenka.

 

Miloš Zelenka je predaval na oddelku za češčino Filozofske fakultete Karlove univerze v Pragi, kjer je leta 1985 tudi diplomiral. Od leta 1992 je zaposlen na Južnočeški univerzi v Čeških Budjejovicah (kjer je predstojnik oddelka za bohemistiko in katedre za slavistiko) in na Slavističnem inštitutu Češke akademije znanosti v Pragi. Predava tudi primerjalno književnost na praški Karlovi univerzi, na Univerzi Konstantina Filozofa v Nitri na Slovaškem pa raziskuje srednjeevropske književnosti. Ukvarja se s teorijo in zgodovino primerjalne književnosti ter slovansko literarno vedo. S svojimi prispevki je sodeloval na mednarodnih kongresih slavistov in komparativistov. Njegova bibliografija znanstvenih del vsebuje okoli 400 enot, od tega 150 znanstvenih člankov, objavljenih na Češkem in v tujini. Je tudi podpredsednik Društva za literarno vedo pri Češki akademiji znanosti.

Predavanje bo v četrtek, 12. decembra 2019, ob 11. uri v Mali dvorani ZRC SAZU, Novi trg 4, 2. nadstropje.

 

Vljudno vabljeni!

Predavanje: Theory of the Break Up.

Podiplomska šola ZRC SAZU vabi na gostujoče predavanje, ki ga bo na filozofskem modulu imel dr. Aaron Schuster:

 

Theory of the Break Up.

Bad Boyfriends from Socrates to Kafka.

 

Predavanje bo v angleškem jeziku v petek, 6. decembra 2019 ob 16. uri v Mali dvorani ZRC SAZU, Novi trg 4, 2. nadstropje, Ljubljana.

 

Slušateljem in slušateljicam bo na voljo povzetek predavanja. Več o dogodku na povezavi naslova predavanja.

 

Vabljeni!

Vabilo na predavanja Jana Völkerja: Materiatur

Podiplomska šola ZRC SAZU vabi na cikel študentskih seminarjev in na javno predavanje izr. prof. dr. Jana Völkerja z naslovom:

 

Materiatur.

 

Seminarji bodo od torka, 26. do četrtka, 28. novembra 2019, vedno ob 17. uri na Filozofskem inštitutu ZRC SAZU, Novi trg 2, 3. nadstropje, Ljubljana. Javno predavanje bo v petek, 29. novembra 2019, prav tako ob 17. uri, v Mali dvorani ZRC SAZU, Novi trg 4, 2. nadstropje, Ljubljana.

 

Več o vsebini seminarjev in javnega predavanja, ki bodo v angleškem jeziku, na angleški različici vabila (povezava).

 

Vabljeni!

Študentski dan Podiplomske šole ZRC SAZU

Študentski svet Podiplomske šole ZRC SAZU vabi na študentski dan, ki bo v torek, 19. novembra 2019 ob 17. uri v Atriju ZRC.

 

Dogodek je namenjen druženju in spoznavanju študentskega in predavateljskega dela naše Podiplomske šole.

 

Na dogodku bo obeležen izid Platforme: zbornika študentk in študentov Podiplomske šole ZRC SAZU, ki je izšel v sodelovanju med Podiplomsko šolo ZRC SAZU in Založbo ZRC. Platforma je prostor, kjer lahko študentke in študentje vseh študijskih modulov predstavijo svoje dosedanje raziskovalno delo. Pri nastanku prve številke je sodelovalo več kot 10 študentk in študentov različnih modulov in več profesoric in profesorjev iz različnih smeri.

 

Na dogodku boste lahko spoznali trenutne predstavnice in predstavnike študentov v študentskem svetu. Pridružilo se nam bo tudi nekaj bivših predstavnic, ki bodo predstavile pretekle študentske aktivnosti: študentski filmski večeri, vsakoletni simpozij mladih raziskovalk in raziskovalcev na začetku znanstvene poti, bralni seminarji, ipd., in opisale možnosti nadaljnjega delovanja.

 

Na dogodek ste lepo vabljene vse študentke in študentje ter vsi predavatelji in predavateljice šole.

 

Lepo vabljeni v čim večjem številu!

Izšla je Platforma1

Z veseljem sporočamo, da je iz tiskarne prispela prva številka Platforme: zbornika študentk in študentov Podiplomske šole ZRC SAZU. Gre za prostor, kjer lahko študentke in študentje vseh študijskih modulov predstavijo svoje dosedanje raziskovalno delo.

 

Zbornik avtoric in avtorjev ne zavezuje k isti temi in jih ne združuje glede na vnaprej določen nabor raziskovalnih vprašanj. Ravno obratno. Povezati želi prispevke, ki prihajajo iz najrazličnejših področij humanistike in družboslovja ter pri svojem delu izhajajo iz raznolikega spektra raziskovalnih vprašanj.

 

Vsebina prvega zbornika:

  • dr. Ingrid Kodelja: Grossetestov kvalitativni lomni zakon
  • Lea Kuhar: Branje Althusserja
  • Marko Levačić: Mit o lameli
  • Aleš Rojc: O “Lacanovem dolgu Descartesu”
  • Svetozar Matejašev: The Idea of Universal Man: Dilthey, Collingwood and the Notion of Historical Understanding
  • Manca Černivec: Normativna zadrega – izziv ali nerešljiva uganka?

 

Zbornik sta uredili študentki in mladi raziskovalki Lea Kuhar in Vita Zalar, oblikovala ga je študentka Valerija Zabret.

 

Besedila so recenzirali red. prof. dr. Tanja Petrović, dr. Martin Pogačar, doc. dr. Aleš Bunta, izr. prof. dr. Peter Klepec, red. prof. dr. Oto Luthar, dr. Boštjan Nedoh, red. prof. dr. Rado Riha in red. prof. dr. Marko Snoj.

 

Za slovenski jezikovni pregled so poskrbele študentke in mlade raziskovalke Nina Ditmajer, Manca Černivec in Eva Trivunović, za angleški pa Jack Bramham, Matija Zalar in Martin Pogačar.

 

Zbornik je izšel v Založbi ZRC.