OPIS PREDMETA

Arheologija krajine


Program:

Primerjalni študij idej in kultur (3. stopnja)

Modul:
Tisočletja med Jadranom in Podonavjem

Program: Primerjalni študij idej in kultur (3. stopnja)
Koda predmeta: 82
Letnik: Brez letnika


Nosilec
Izr. prof. dr. Benjamin Štular

ECTS: 6

Obseg: predavanja 60 ur, seminar 30 ur
Vrsta predmeta: splošno izbirni
Jeziki: slovenščina, angleščina
Metode poučevanja in učenja: predavanja, seminar

 

Učni načrt predmeta

Vsebina

Pregled stanja raziskav

  • pregled relevantnih teoretskih izhodišč
  • pregled relevantnih metod dela

 

Digitalna arheologija

  • spletni viri relevantnih podatkov daljinskega zaznavanja
  • spletna orodja za analizo podatkov daljinskega zaznavanja
  • druga orodja digitalne arheologije

 

Lidarski podatki in druge metode daljinskega zaznavanja

  • delo s podatki laserskega skeniranja Slovenije
  • delo z drugimi podatki daljinskega zaznavanja
  • arheološka interpretacija podatkov

 

Temeljni literatura in viri

Teorija in metode

  • Ashmore, W., Knapp, B. A. (ur.) 1999, Archaeologies of Landscape: Contemporary Perspectives. Malden, Oxford.
  • Aston, M. 1985, Interpreting the Landscape: Landscape Archaeology and Local History. London, New York.
  • Bender, B., Winer, M. (ur.) 2001, Contested Landscapes: Movement, Exile and Place. Oxford, New York.
  • Chapman, H. 2006, Landscape Archaeology and GIS. Stroud.
  • David, B., Thomas, J. (ur.) 2008, Handbook of Landscape Archaeology. Walnut Creek.
  • Clark, J., Darlington, J., Fairclough, G. 2004, Using Historic Landscape Characterisation. English Heritage’s review of HLC Applications 2002 – 03. London.
  • Doneus, M. 2013, Die hinterlassene Landschaft. Prospektion und Interpretation in der Landschaftsarchäologie. Wien.
  • Garmy, P. 2012, Villes, réseaux et systèmes de villes. Contribution de l’archéologie. Paris, Arles.
  • Hooke, D. 1997, The Landscape of Anglo-Saxon England. London, New York.
  • Howard, P. 2006, Archaeological Surveying and Mapping. Recording and depicting the landscape. London, New York.
  • Kuna, M. 2004, Nedestruktivní archeologie. Teorie, metody a cíle. Plzen.
  • Lodewijckx, M., Pelegrin, R. (ur.) 2011, A Wew from the Air: Aerial Archaeology and Remote Sensing Techniques. Results and opportunities. Oxford.
  • Muir, R. 2004, Landscape Encyclopedia. Macclesfield.
  • Olsen, B. 2002, Od predmeta do teksta. Beograd.
  • Opitz, R. S., Cowley, D. C. (ur.) 2013, Interpreting Archaeological Topography. Airborne Laser Scanning, 3D Data and Ground Observation. Oxford.
  • Parcak, S. H. 2009, Satellite remote sensing for archaeology. London, New York.
  • Johnson, M. 2007, Ideas of Landscape. Malden, Oxford, Carlton.
  • Sarris, A. (ur.) 2015, Best Practices of GeoInformatic Technologies for the Mapping of Archaeolandscapes. Oxford.
  • Tilley, C. 2004, The materiality of stone: explorations in landscape phenomenology 1. Oxford, New York.
  • Trigger, B. G. 1967, Settlement Archaeology. Its Goals and Promise, American Antiquity 32 (2), 149-160.
  • Ucko, P. J., Layton, R. (ur.) 1999, The Archaeology and Anthropology of Landscape: Shaping your landscape. London, New York.
  • Wiseman, J., El-Baz, F. (ur.) 2007, Remote Sensing in Archaeology. New York.

 

Slovenija

  • Badjura, R. 1953, Ljudska geografija: Terensko izrazoslovje. Ljubljana.
  • Gams, I. 1974, Kras. Zgodovinski, naravoslovni in geografski oris. Ljubljana.
  • Ilešič, S. 1950, Sistemi poljske razdelitve na Slovenskem. – SAZU, Ljubljana.
  • Mlekuž, D. 2013, Skin Deep: LiDAR and Good Practice ofLandscape Archaeology. V: C. Corsi, B. Slapšak, F. Vermeulen (ur.), Good Practice in Archaeological Diagnostics. Non-invasive Survey of Complex Archaeological Sites, 113-131.
  • Novaković, P. 2003, Osvajanje prostora: razvoj prostorske in krajinske arheologije. Ljubljana.
  • Pleterski, A. 2011, Župa Bled. Nevidna srednjeveška Evropa. Ljubljana.
  • Slapšak, B. 1995, Možnosti študija poselitve v arheologiji. Ljubljana.
  • Štular, B. 2011, The use of lidar-derived relief models in archaeological topography. The Kobarid region (Slovenia) case study (Uporaba modelov reliefa pridobljenih z lidarskim snemanjem v arheološki topografiji. Študijski primer Kobariške), Arheološki vestnik = Acta archaeologica 62, 393-432.
  • Štular, B., Kokalj, Ž., Oštir, K., Nuninger, L. 2012, Visualization of lidar-derived relief models for detection of archaeological features, Journal of Archaeological Science 39 (11), 3354–3360.
  • Štular, B. , Lozić, E. 2016, Primernost podatkov projekta Lasersko skeniranje Slovenije za arheološko interpretacijo: metoda in študijski primer. V: R. Ciglič, M. Geršič, D. Perko, M. Zorn (ur.), Digitalni podatki, Ljubljana, 157-166.
  • Štular, B. (ur./ed.) 2020, Srednjeveški Blejski otok v arheoloških virih = Medieval archaeology of Bled Island. Opera Instituti archaeologici Sloveniae 42, Ljubljana.

 

Cilji in kompetence

Raziskovanje prostora v arheologiji ima več stoletno zgodovino. Razvoju zadnjega pol stoletja lahko sledimo že po uporabi različnih izrazov: poselitvena arheologija, prostorska arheologija, naselbinska arheologija in arheologija krajin. Vsak izraz opisuje preplet teoretskih izhodišč in metodoloških orodij, ki skupaj tvorijo “šolo” oziroma arheološko prakso. V zadnjih desetletjih razvoj vede ne temelji več na teoretskih in metodoloških premikih temveč na tehnološkem razvoju. Ta je na točki, ko je raziskovalcu dostopna ogromna količina podatkov v poljubnem merilu in zato so meje med prostorskimi arheologijami (npr. arheologijo krajin) in osredotočenimi raziskavami (npr. posamezno najdišče) vse bolj zabrisane. Zato dandanes lahko upravičeno govorimo o arheologiji v prostoru.

 

Študenti in študentke predmeta Prostorska arheologija – arheologija v prostoru bodo preučili najpomembnejše arheološke prakse raziskovanja prostora s poudarkom na relevantnih modernih metodah, ki jih obeležujeta predvsem digitalna arheologija in t. i. lidarski podatki (skupaj z ostalimi metodami daljinskega zaznavanja). Prva omogoča dostop in analizo ogromne količine raznorodnih podatkov. Lidarski podatki oziroma podatki zračnega laserskega skeniranja pa imajo potencial, da prinesejo količino novih arheoloških podatkov primerljivo z delom cele generacije slovenskih arheologov, ki si je spomenik postavila z izdajo Arheoloških najdišč Slovenije.

 

Študenti in študentke bodo s študijem objav in predvsem s praktičnim delom z izbranimi metodami digitalne arheologije in/ali daljinskega zaznavanja pridobili kompetence za samostojno izvedbo arheološke analize v prostoru.

 

Predvideni študijski rezultati

Predvideni študijski rezultat je samostojna pisna naloga v obliki znanstvenega članka.

 

Načini ocenjevanja

Daljši pisni izdelek (70 %), javni nastop ali predstavitev (20 %), končno ocenjevanje (pisni/ustni izpit) (10 %).

IZBIRNI PREDMETI MODULA Z NOSILCI IN NOSILKAMI

Arheobotanika

Doc. dr. Tjaša Tolar,

ECTS: 6

Arheologija krajine

Izr. prof. dr. Benjamin Štular,

ECTS: 6

Arheologija zgodnjega srednjega veka

Izr. prof. dr. Benjamin Štular,

ECTS: 6

Arheozoologija

Doc. dr. Borut Toškan,

ECTS: 6

Digitalna arheologija

Doc. dr. Edisa Lozić,

ECTS: 6

Interdisciplinarno raziskovanje arheoloških najdišč

Izr. prof. dr. Anton Velušček,

ECTS: 6

Koliščarska doba na območju jugovzhodnih Alp

Izr. prof. dr. Anton Velušček,

ECTS: 6

Mlajša kamena in bakrena doba severnega Jadrana

Izr. prof. dr. Anton Velušček,

ECTS: 6

Od drobnih arheoloških najdb do zgodovine

Izr. prof. dr. Janka Istenič,

ECTS: 6

Palinologija

Doc. dr. Maja Andrič,

ECTS: 6

Rimska mesta med Jadranom in Donavo

Izr. prof. dr. Jana Horvat,

ECTS: 6

Romanizacija

Izr. prof. dr. Jana Horvat,

Izr. prof. dr. Janka Istenič,

ECTS: 6