Podiplomska šola ZRC SAZU vabi na javne seminarje, ki jih bo v okviru filozofskega modula imela dr. Cindy Zeiher.

Seminarji bodo potekali v angleškem jeziku in sicer 17., 18., 23. in 24. maja 2023 v sejni sobi Filozofskega inštituta ZRC SAZU, Novi trg 2, 3. nadstropje, Ljubljana.

• sreda, 17. maj 2023, ob 17h, SEMINAR I: Jankélévitch’s Intuitive Knowing,
• četrtek, 18. maj 2023, ob 17h, SEMINAR II: Refusal and Negation,
• torek, 23. maj 2023, ob 18h, SEMINAR III: The Limits of the Speech-Act: In/effable Knowing as Textual ‘Afterlife’,
• sreda, 24. maj 2023, ob 18h, SEMINAR IV: Enter Lacan: (Un)doing Knowing with/out Knowledge.

Opis seminarjev in priporočeno branje so na voljo na angleški različici vabila: tukaj.

Obveščamo vas, da bo v petek, 19. maja 2023, ob 11. uri, Nina Caf na doktorskem študijskem programu 3. stopnje Primerjalni študij idej in kultur, modul Tisočletja med Jadranom in Podonavjem, javno zagovarjala doktorsko disertacijo z naslovom:

Paleoekološka rekonstrukcija vpliva človeka na holocenske spremembe okolja na območju Julijskih Alp, Slovenija.

Mentorica: doc. dr. Maja Andrič.

Komisija: izr. prof. Jana Horvat, red. prof. dr. Andrej Šmuc in doc. dr. Tjaša Tolar.

Zagovor bo v Dvorani štirih letnih časov ZRC SAZU, Novi trg 4, 2. nadstropje, Ljubljana.

Vljudno vabljeni.

Vir fotografije

Vabimo vas na javno predavanje, ki ga bo imela doc. dr. Mateja Jemec Tomazin:

Slovenski terminološki portal – upravljanje slovenske terminologije – priložnosti in izzivi.

Slovenski terminološki portal je rezultat projekta RSDO, ki je potekal med letoma 2020 in 2023. Namen portala je ponuditi enotno mesto za pregled terminoloških informacij, zato so sestavni deli portala: iskalnik z integriranim agregatorjem terminoloških mest, luščilnik, ki ponuja luščenje terminoloških kandidatov lastnih besedil ali izbranih predoznačenih besedil, objavljenih na Nacionalnem portalu odprte znanosti s konkordančnikom, ter urejevalnik za samostojno izdelavo terminoloških virov. V portal je vgrajena tudi Terminološka svetovalnica ZRC SAZU. Portal je dostopen vsem uporabnikom, vendar pa lahko neregistrirani uporabniki samo iščejo in pregledujejo že objavljene podatke, registriranim uporabnikom pa so na voljo vse funkcionalnosti, ki jih bomo predstavili v predavanju.

Predavanje bo v ponedeljek, 8. maja 2023, ob 16. uri, v sejni sobi ZRC SAZU, Novi trg 2, 1. nadstropje, Ljubljana.

Mateja Jemec Tomazin vodi Jezikovnotehnološki raziskovalni center na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU in je raziskovalka v Terminološki sekciji. Raziskovalno se posveča terminologiji v slovenščini, razvoju terminologije v slovenskem jeziku in terminološkim zbirkam ter frazeološkim elementom v terminologiji. Ukvarja se z vprašanji odprte znanosti in avtorskih pravic ter zagotavljanja trajnega dostopa do raziskovalnih podatkov. Na Podiplomski šoli ZRC SAZU je skupaj z doc. dr. Mojco Žagar Karer nosilka predmeta Terminologija in terminografija na doktorskem študijskem programu 3. stopnje Primerjalni študij idej in kultur.

Vabljeni!

(Photo by Mari Potter on Unsplash)

Vabimo vas na javno predavanje, ki ga bo na modulu leksikologija, leksikografija, slovničarstvo imel izr. prof. dr. Tomaž Erjavec:

Korpusi parlamentarnih razprav.

Korpusi parlamentarnih razprav niso zanimivi samo za jezikoslovce, temveč tudi za družboslovce, zgodovinarje in vse ostale, ki bi hoteli analizirati politično dogajanje v svoji državi. Za razliko od ostalih virov je take korpuse mogoče tudi opremiti s podrobnimi osebnimi podatki govorcev, s čimer postanejo ti korpusi toliko bolj uporabni. Predavanje bo predstavilo zgodovino izdelave parlamentarnih korpusov v Sloveniji in delo na takih korpusih v okviru infrastrukture CLARIN, nato pa se osredotočilo na projekt ParlaMint, ki ga sofinancira CLARIN ERIC in v katerem imamo slovenski raziskovalci ključno vlogo. V prvi, že zaključeni fazi projekta, smo izdelali 17 korpusov razprav v parlamentih evropskih držav v obdobju 2015-2021. Korpusi so odprto dostopni, opremljeni z bogatimi meta-podatki in jezikoslovno označeni, dostopni pa so tudi na konkordančnikih CLARIN.SI. V drugi fazi, ki še poteka, bomo obstoječe korpuse osvežili z razpravami do sredine 2022, izdelali 13 novih (tudi regionalnih) korpusov, dodali nove metapodatke in korpuse avtomatsko prevedli v angleščino.

Predavanje bo v ponedeljek, 24. aprila 2023, ob 16. uri, v sejni sobi ZRC SAZU, Novi trg 2, 1. nadstropje, Ljubljana.

Tomaž Erjavec je zaposlen na Odseku za tehnologije znanja na Institutu »Jožef Stefan« in na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša na ZRC SAZU ter je nacionalni koordinator slovenske raziskovalne infrastrukture za jezikovne vire in tehnologije CLARIN.SI. Glavna področja njegovega dela so razvoj jezikovnih virov ter standardov in metod za njihovo kodiranje in označevanje. Sodeloval je v številnih slovenskih in mednarodnih projektih in je najbolj citiran raziskovalec s področja jezikoslovja v Sloveniji.

Vabljeni!

Vabimo vas na cikel predavanj na predmetu Filozofija in psihoanaliza , ki ga bo imela asist. dr. Magdalena Germek:

Dialektika formalizacije v filozofiji Alaina Badiouja.

Na predavanjih bomo naslovili misel francoskega filozofa Alaina Badiouja z vidika oznake, ki jo po našem mnenju posebej natančno povzame: dialektika formalizacije. Osrednja teza predavanj bo ta, da lahko Badioujevo doktrino štirih postopkov resnice (političnega, znanstvenega, ljubezenskega in umetniškega postopka) razumemo kot doktrino o dialektični realizaciji nove in univerzalne forme v svetu. Na predavanjih bomo predstavili koncept »filozofije pod pogoji«, ki naznanja, da se filozofija mora pogojevati s posebnimi resničnostnimi formalizacijami; odprli bomo vprašanje tenzije med dialektiko in formalizacijo v Badioujevi filozofiji; pokazali bomo, da dialektika formalizacije naznanja dvojni postopek, in sicer avtonomni in ustvarjalni postopek proizvajanja nove resničnostne forme v svetu, ter vzpostavitve kontinuitete v diskontinuiteti. Poleg tega pa bomo analizirali na kakšen način dialektika formalizacije povezuje zrela Badioujeva dela s tistimi, ki so nastala konec 60. let. Čeprav v obdobju med 60.–70. leti še ne obstajata koncepta subjekta in resnice v pomenu kot jih Badiou razume danes, je možno zastopati tezo, da je med zgodnjim Badioujevim konceptom formalizacije in kasnejšim konceptom generične procedure resnice neodpravljiva povezanost.

Predavanja bodo ob sredah; 22. marca, 19. in 26. aprila, vedno s pričetkom ob 17. uri, v v sejni sobi Filozofskega inštituta ZRC SAZU, Novi trg 2, 3. nadstropje, Ljubljana.

Dr. Magdalena Germek je asistentka z doktoratom na področju filozofije na Podiplomski šoli ZRC SAZU. Njeno področje zanimanja vključuje odnos med estetiko, (vizualno, komparativno in zgodovinsko) epistemologijo, teorijo knjige in filozofijo znanosti. V obdobju 2021-2022 je objavila za Filozofski vestnik naslednje članke: »Mathematical Science of Being«, »Anatomy of the World«, »The Dialectic of Formalization«. Trenutno dela kot kreativna urednica Založbe /*cf.

Vabljeni!

Photo by Rey Seven on Unsplash

Vabimo vas na predavanje, ki ga bo v okviru predmeta Leksikologija, leksikografija in slovničarstvo sodobnega jezika imela red. prof. dr. Andreja Žele:

Aktualna vprašanja leksike in skladnje.

Predavanje bo v ponedeljek, 17. aprila 2022, ob 15. uri, v sejni sobi ZRC SAZU, Novi trg 2, 1. nadstropje, Ljubljana.

Andreja Žele je predavateljica sodobnega slovenskega jezika na Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Od 1. 9. 2011 je dopolnilno petinsko zaposlena na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, pri novonastajajočem slovarju slovenskega jezika.

V predavanju Aktualna vprašanja leksike in skladnje bo predstavila slovensko leksiko z vidika aktualnejših tvorjenk, skladnjo pa z vidika besednega reda oz. členitve po aktualnosti.

Vabljeni!

Vljudno vas vabimo, da se v sredo, 5. aprila 2023, ob 17. uri udeležite vodstva po arheološkem parku Panorama na Ptuju in predstavitve petindvajsete knjižice iz zbirke Umetnine v žepu, Ptujska Panorama: Legijski tabor in antično mesto. Ob 17. uri se bomo zbrali ob vznožju Panorame, po griču z bogatimi arheološkimi najdbami pa nas bo popeljala dr. Jana Horvat, avtorica besedila za žepnico. Po ogledu nas sodelavci Tehnološki Park Ptuj (Vičava 1, Ptuj) vabijo v prostore svoje stavbe tik pod Panoramo, kjer se bomo z gosti pogovarjali o novi publikaciji iz priljubljene knjižne zbirke. V primeru slabega vremena bomo ob 17. uri pričeli s pogovorom v prostorih Tehnološkega parka Ptuj.

Knjižica sicer ni nastala v okviru projekta Transfer, ki ga je soizvajala Podiplomska šola ZRC SAZU, je pa vsebinsko z njim močno povezana.

Prisotne bo pozdravila predstojnica Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta ZRC SAZU, doc. dr. Mija Oter Gorenčič. Urednica zbirke, izr. prof. dr. Marjeta Ciglenečki, se bo z gosti pogovarjala o arheološkem najdišču in nastajajočem arheološkem parku na ptujski Panorami.

Sodelovali bodo:

• dr. Jana Horvat, ZRC SAZU, Inštitut za arheologijo in Podiplomska šola ZRC SAZU;
• dr. Anja Ragolič, ZRC SAZU, Inštitut za arheologijo in doktorantka Podiplomske šole ZRC SAZU;
• dr. Andrej Magdič, ZVKDS OE Maribor in doktorant Podiplomske šole ZRC SAZU;
• Aleksandra Nestorović, Pokrajinski muzej Ptuj Ormož.

Vabimo vas na predavanje, ki ga bo na filozofskem modulu imel red. prof. dr. Lev Kreft:

Šport in politika?

Predavanje bo v četrtek, 6. aprila 2023, ob 15. uri, v sejni sobi ZRC SAZU, Novi trg 2, 1. nadstropje, Ljubljana.

Ko športne oblasti trdijo, da morata šport in politika ostati ločena, imajo v mislih dve vrsti politike. Prva je politika avtonomije športa, druga pa skuša športnicam in športnikom preprečiti, da bi v okviru športa izražali lastna politična stališča, ki jih niso potrdile športne oblasti. Zadnjih nekaj let je postala politizacija športa tako očividna, da nas preprosti pogled, ki pravi, da morata šport in politika korakati medsebojno brezstično, ne more več zadovoljiti. Primera katarskega nogometnega prvenstva in odziv na ruski napad na Ukrajino sta spodbudila celo vrsto javnih polemik. A preden vstopimo v spopade te vrste, je treba ugotoviti, da gre v primeru ene ali druge, njej nasprotne strani v teh polemikah za negacijo uzakonjenega pristopa, ki govori o »športu in politiki«. Šport in politika nista dve med seboj razločno ločeni polji ali področji: politika je bila, je, in vedno bo v športu. Do težav pride, ko v igri ni samo ena politika ampak dve ali več, in ena od njih izvira iz vladnih teles športa, druga pa iz športne »civilne družbe«. Slednji je pravica do izražanja v športu odvzeta, ker je način oblikovanja stališča o (politično) konfliktnih vprašanjih tak, da lastno civilno družbo izloči ravno s pomočjo strategije »šport in politika«; na ta način privede konflikt do represivnega konsenza, ne da bi odprl prizorišče za izražanje, soočanje in izjasnjevanje vseh. Analizo položaja dveh ali več vpletenih politik bom začel s pomočjo Rancièrovega razlikovanja med policijo in vznikom političnega. Tu nam ne gre za to, da bi na prvo žogo napadli avtoritarno vodenje športa, ampak pokazali, da formula »šport in politika«, ki ju razmejuje in terja, da ju tiščimo narazen, proizvaja specifično porazdelitev čutnega in naredi praznino, ki jo povzroča taka razmejitev, nevidno. Od tod bomo krenili v razmislek o politiki, ki je usmerjena v doseganje konsenza, in drugi politiki, ki konfliktu določa pravila, eliminirati ga oziroma izničiti eno ali drugo konfliktno stran pa ni njen cilj: discenz razume kot zdravo stanje politike. Končno bomo s pomočjo de Certeaujevega razlikovanja med strategijo in taktiko zaključili način razumevanja političnih konfliktov v športu.

Vabljeni!

Vabimo vas na javno predavanje, ki ga bo na modulu Leksikologija, leksikografija, slovničarstvo imela izr. prof. dr. Nataša Jakop:

Pregovori na družbenih omrežjih: od koprive do goloba.

Pregovori so na eni strani zakladnica ljudskih modrosti preteklih generacij ter hkrati arzenal naše vsakdanje komunikacije na družbenih omrežjih, kot so Twiter, Facebook, Instagram, Youtube, ter na forumih in blogih. Tudi v besedilih družbenih omrežij so namreč pregovori zaradi svojih strukturnih, pomensko-funkcijskih, stilističnih, psiholingvističnih in kulturoloških lastnosti funkcionalno jezikovno sredstvo za izražanje, podkrepitev ali argumentiranje misli, stališč, mnenj, vrednot, čustev ipd. Tvit, objava ali komentar na Facebooku, Youtubu in drugih družbenih omrežjih so lahko sestavljeni iz enega samega pregovora ali njegovega dela, pregovorne variante ali modifikacije, pa sta ilokucijsko in perlokucijsko dejanje kljub temu več kot uspešno doseženi.

Na predavanju bomo izpostavili nekaj izsledkov raziskovalnega dela v okviru projekta Tradicionalne paremiološke enote v dialogu s sodobno rabo (ARRS: J6-2579). Opredelili bomo pregovorni žanr in pojasnili rabo pregovorov v kontekstu besedil družbenih omrežij ter osvetlili eno od opaznejših funkcij pregovorov na družbenih omrežjih, tj. deljenje in širjenje družbeno aktualnih sporočil na primeru pregovorov Kopriva ne pozebe in Bolje vrabec v roki kot golob na strehi. Nekaj vprašanj o tej temi pa bomo zastavili tudi umetni inteligenci (ChatGPT) in njene odgovore ovrednotili.

Predavanje bo v ponedeljek, 3. aprila 2023, ob 16. uri, v sejni sobi ZRC SAZU, Novi trg 2, 1. nadstropje, Ljubljana.

Izr. prof. dr. Nataša Jakop je višja znanstvena sodelavka na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, kjer sodeluje pri pripravi novega Slovarja slovenskega knjižnega jezika (eSSKJ). Na Podiplomski šoli ZRC SAZU koordinira jezikoslovni modul Leksikologija, leksikografija, slovničarstvo in predava na doktorskem študiju Primerjalni študij idej in kultur. Predavala je na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani in Inštitutu za slavistiko Univerze v Celovcu. Je avtorica monografije Pragmatična frazeologija ter soavtorica monografije Sodobni pravopisni priročnik med normo in predpisom. Njena raziskovalna področja so frazeologija, leksikologija, leksikografija in normativistika. Skrbi za izobraževalno dejavnost na področju uporabe slovarskih portalov Fran in Franček ter si prizadeva za popularizacijo jezikoslovnih spoznanj.

Vabljeni!

Vabimo vas na javno predavanje, ki ga bo v okviru predmeta Ideologija in filozofija imel izr. prof. dr. Jan Völker:

Adorno in antropocen.

Pojem antropocen kaže na vpis človeka v geološko strukturo sveta, poleg tega pa zajema vse posledice obstoja človeka na Zemlji. Zato se opira na klasično nasprotje narave in zgodovine in ga tudi vodi k preseganju. Toda problematika preseganja je prav tako klasična kot opozicija: v tem kontekstu bi kritična ideja naravne zgodovine, kot sta jo razvila Adorno in Benjamin, lahko dobila novo interpretacijo. Vendar naravne zgodovine ni mogoče razumeti niti kot ontološkega, niti kot zgodovinskega pojma, temveč zahteva dialektično utemeljevanje. Adorno pri tem vztraja tako v svoji zgodnji razpravi o “Ideji naravne zgodovine” kot tudi v svoji pozni “Negativni dialektiki“. V svojem predavanju se bom spraševal o dialektičnem potencialu antropocena, pri čemer bom izhajal iz Adornovih razmišljanj. Ali v antropocenu obstaja dialektika?

Predavanje bo v angleškem jeziku v četrtek, 30. marca 2023, ob 17. uri v Dvorani štirih letnih časov ZRC SAZU, Novi trg 4, 2. nadstropje, Ljubljana.

Predavatelj bo imel še dva seminarja za študente in sicer v sredo, 29. marca in v petek, 31. marca 2023, vedno s pričetkom ob 17. uri v sejni sobi Filozofskega inštituta ZRC SAZU, Novi trg 2, 3. nadstropje, Ljubljana. Vsebina seminarjev je dostopna na angleški različici vabila (tukaj).

Vabljeni!