Vabimo vas na javno predavanje, ki ga bo na modulu Leksikologija, leksikografija, slovničarstvo imel dr. Janoš Ježovnik:

Morfološki pristop k preučevanju slovenskih narečij.

Predavanje bo posvečeno pristopu k preučevanju naglasa v slovenskih narečjih, ki upošteva morfološko pestrost slovenskega jezika ter paradigmatsko distribucijo naglasnih značilnosti v izhodiščnem (splošno)slovenskem naglasnem sistemu. Za razumevanje sinhrone distribucije naglasnih značilnosti – poleg prozodičnih lastnostih je zaradi razvojne povezanosti treba k tem prišteti tudi samoglasniško kakovost – in njihovega nastanka ne zadošča le sondažno zabeleženje posameznih besednih oblik, temveč je nespregledljiva njihova vpetost v pregibnostni vzorec; s pomočjo primerjave naglasnih krivulj različnih pregibnostnih vzorcev pa je mogoče razlikovati med pojavi, ki so nastali kot posledice delovanja analogije, in regularnimi naglasnimi spremembami. Metodologija bo predstavljena zlasti na primerih iz terskega narečja slovenščine.

Predavanje bo v ponedeljek, 29. maja 2023, ob 16. uri, v sejni sobi ZRC SAZU, Novi trg 2, 1. nadstropje, Ljubljana.

Janoš Ježovnik je namestnik predstojnika Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU in raziskovalec v Leksikološki sekciji. Pri raziskovalnem delu se ukvarja predvsem s slovenskimi narečji v zamejstvu, v zahodnem delu Beneške Slovenije in v Reziji, predvsem z vidika glasoslovja in naglasoslovja ter jezikovnega stika in zamenjave jezika. Sodeluje pri pripravi 3. izdaje Slovarja slovenskega knjižnega jezika (eSSKJ) in je urednik vnašalnega sistema ZRCola 2.

Vabljeni!

Photo by Raphael Schaller on Unsplash

Vabimo vas na javno predavanje, ki ga bo imel Dmitrij Sičinava (Univerza v Potsdamu):

Vseobdobijski korpus vzhodnoslovanskih jezikov: vključevanje jezikovne zgodovine v sodobne elektronske vire

(Panchronic corpus for (East) Slavic: integrating historical and modern digital resources).

Vseobdobijski korpus je elektronska zbirka, ki vključuje besedila iz različnih zgodovinskih obdobij posameznega jezika oziroma jezikovne skupine.

V predavanju bodo predstavljene izkušnje in problemska vprašanja pri združevanju različnih korpusnih zbirk v enotno zbirko znotraj Ruskega nacionalnega korpusa. Ta enotna zbirka vključuje besedila iz različnih obdobij: starovzhodnoslovanska besedila, vzhodnoslovanska pisma na brezovem lubju in tudi novejša srednjeruska ter sodobna besedila. Vse vključene zbirke so bile lematizirane in označene z uporabo oblikoskladenjskih oznak in besedja, pri katerih so se  avtorji zgledovali po že obstoječih zgodovinskih slovarjih vzhodnoslovanskih jezikov.

V predavanju bodo izpostavljena vprašanja, kot sta razdelitev ali združevanje različnih leksemov zaradi fonetičnih sprememb ali pomenskega razhajanja enot iz različnih jezikovnih obdobij.

Poudarjen bo tudi problem poenotenja oznak za slovnične kategorije, ki so se v zgodovini jezika spreminjale, tokrat bo predstavljena zlasti gramatikalizacija vida in živosti v slovanskih jezikih.

Vseobdobijski korpus vključuje tudi pomensko označevanje enot, pri čemer se opira na pomensko delitev sodobnega besedja.

Tehnologijo vseobdobijskega korpusa bi bilo mogoče razširiti na podobne zbirke tudi za druge slovanske jezike, npr. za ukrajinščino in beloruščino (seveda če bi bile predhodno zasnovane korpusne zbirke za staro ukrajinščino in staro beloruščino).

Predavanje, ki bo v angleškem jeziku, bo v sredo, 24. 5. 2023, ob 16. uri, na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša, Novi trg 4 (1. nadstropje), Ljubljana.

Dmitrij Sičinava se je rodil leta 1980 v Moskvi. Med letoma 1997 in 2002 je študiral na Filološki fakulteti Moskovske državne univerze, na Oddelku za teoretično in uporabno jezikoslovje. Leta 2002 je zagovarjal magistrsko nalogo z naslovom Tipologija glagolskih sistemov z različnimi oblikami predpreteklika. Leta 2005 je pod mentorstvom akad. prof. dr. Vladimirja Plungjana uspešno zagovarjal doktorsko nalogo Tipologija glagolskih sistemov in sopomenskost osnovnih sredstev izražanja vida in časa. Med letoma 2002 in 2010 je delal kot raziskovalec na Inštitutu za tehnologije in informatiko. Leta 2009 je deloval kot mladi raziskovalec na Univerzi v Wurtzburgu v Nemčiji.

Med letoma 2011 in 2022 je bil znanstveni sodelavec Inštituta za ruski jezik Ruske akademije znanosti, in sicer na Oddelku za korpusno jezikoslovje in poetiko.

Od leta 2022 je zaposlen kot raziskovalec na Univerzi v Potstdamu.

Dr. Sičinava je eden od glavnih koordinatorjev Vzporednega korpusa, ki je del Ruskega nacionalnega korpusa. Sodeluje tudi pri nastajajoči Korpusni slovnici ruskega jezika.

Njegovo strokovno delovanje sega na področje sodobnih vzhodnoslovanskih jezikov in njihovega razvoja (posebej razvoja analitično tvorjenih glagolskih časov), tipologije slovničnih kategorij in korpusnega jezikoslovja. Je tudi eden urednikov in avtorjev ruskojezične Wikipedije.

Vabljeni!

Photo by Andrew Neel on Unsplash

Podiplomska šola ZRC SAZU vabi na javne seminarje, ki jih bo v okviru filozofskega modula imela dr. Cindy Zeiher.

Seminarji bodo potekali v angleškem jeziku in sicer 17., 18., 23. in 24. maja 2023 v sejni sobi Filozofskega inštituta ZRC SAZU, Novi trg 2, 3. nadstropje, Ljubljana.

• sreda, 17. maj 2023, ob 17h, SEMINAR I: Jankélévitch’s Intuitive Knowing,
• četrtek, 18. maj 2023, ob 17h, SEMINAR II: Refusal and Negation,
• torek, 23. maj 2023, ob 18h, SEMINAR III: The Limits of the Speech-Act: In/effable Knowing as Textual ‘Afterlife’,
• sreda, 24. maj 2023, ob 18h, SEMINAR IV: Enter Lacan: (Un)doing Knowing with/out Knowledge.

Opis seminarjev in priporočeno branje so na voljo na angleški različici vabila: tukaj.

Obveščamo vas, da bo v petek, 19. maja 2023, ob 11. uri, Nina Caf na doktorskem študijskem programu 3. stopnje Primerjalni študij idej in kultur, modul Tisočletja med Jadranom in Podonavjem, javno zagovarjala doktorsko disertacijo z naslovom:

Paleoekološka rekonstrukcija vpliva človeka na holocenske spremembe okolja na območju Julijskih Alp, Slovenija.

Mentorica: doc. dr. Maja Andrič.

Komisija: izr. prof. Jana Horvat, red. prof. dr. Andrej Šmuc in doc. dr. Tjaša Tolar.

Zagovor bo v Dvorani štirih letnih časov ZRC SAZU, Novi trg 4, 2. nadstropje, Ljubljana.

Vljudno vabljeni.

Vir fotografije

Vabimo vas na javno predavanje, ki ga bo imela doc. dr. Mateja Jemec Tomazin:

Slovenski terminološki portal – upravljanje slovenske terminologije – priložnosti in izzivi.

Slovenski terminološki portal je rezultat projekta RSDO, ki je potekal med letoma 2020 in 2023. Namen portala je ponuditi enotno mesto za pregled terminoloških informacij, zato so sestavni deli portala: iskalnik z integriranim agregatorjem terminoloških mest, luščilnik, ki ponuja luščenje terminoloških kandidatov lastnih besedil ali izbranih predoznačenih besedil, objavljenih na Nacionalnem portalu odprte znanosti s konkordančnikom, ter urejevalnik za samostojno izdelavo terminoloških virov. V portal je vgrajena tudi Terminološka svetovalnica ZRC SAZU. Portal je dostopen vsem uporabnikom, vendar pa lahko neregistrirani uporabniki samo iščejo in pregledujejo že objavljene podatke, registriranim uporabnikom pa so na voljo vse funkcionalnosti, ki jih bomo predstavili v predavanju.

Predavanje bo v ponedeljek, 8. maja 2023, ob 16. uri, v sejni sobi ZRC SAZU, Novi trg 2, 1. nadstropje, Ljubljana.

Mateja Jemec Tomazin vodi Jezikovnotehnološki raziskovalni center na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU in je raziskovalka v Terminološki sekciji. Raziskovalno se posveča terminologiji v slovenščini, razvoju terminologije v slovenskem jeziku in terminološkim zbirkam ter frazeološkim elementom v terminologiji. Ukvarja se z vprašanji odprte znanosti in avtorskih pravic ter zagotavljanja trajnega dostopa do raziskovalnih podatkov. Na Podiplomski šoli ZRC SAZU je skupaj z doc. dr. Mojco Žagar Karer nosilka predmeta Terminologija in terminografija na doktorskem študijskem programu 3. stopnje Primerjalni študij idej in kultur.

Vabljeni!

(Photo by Mari Potter on Unsplash)

Vabimo vas na javno predavanje, ki ga bo na modulu leksikologija, leksikografija, slovničarstvo imel izr. prof. dr. Tomaž Erjavec:

Korpusi parlamentarnih razprav.

Korpusi parlamentarnih razprav niso zanimivi samo za jezikoslovce, temveč tudi za družboslovce, zgodovinarje in vse ostale, ki bi hoteli analizirati politično dogajanje v svoji državi. Za razliko od ostalih virov je take korpuse mogoče tudi opremiti s podrobnimi osebnimi podatki govorcev, s čimer postanejo ti korpusi toliko bolj uporabni. Predavanje bo predstavilo zgodovino izdelave parlamentarnih korpusov v Sloveniji in delo na takih korpusih v okviru infrastrukture CLARIN, nato pa se osredotočilo na projekt ParlaMint, ki ga sofinancira CLARIN ERIC in v katerem imamo slovenski raziskovalci ključno vlogo. V prvi, že zaključeni fazi projekta, smo izdelali 17 korpusov razprav v parlamentih evropskih držav v obdobju 2015-2021. Korpusi so odprto dostopni, opremljeni z bogatimi meta-podatki in jezikoslovno označeni, dostopni pa so tudi na konkordančnikih CLARIN.SI. V drugi fazi, ki še poteka, bomo obstoječe korpuse osvežili z razpravami do sredine 2022, izdelali 13 novih (tudi regionalnih) korpusov, dodali nove metapodatke in korpuse avtomatsko prevedli v angleščino.

Predavanje bo v ponedeljek, 24. aprila 2023, ob 16. uri, v sejni sobi ZRC SAZU, Novi trg 2, 1. nadstropje, Ljubljana.

Tomaž Erjavec je zaposlen na Odseku za tehnologije znanja na Institutu »Jožef Stefan« in na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša na ZRC SAZU ter je nacionalni koordinator slovenske raziskovalne infrastrukture za jezikovne vire in tehnologije CLARIN.SI. Glavna področja njegovega dela so razvoj jezikovnih virov ter standardov in metod za njihovo kodiranje in označevanje. Sodeloval je v številnih slovenskih in mednarodnih projektih in je najbolj citiran raziskovalec s področja jezikoslovja v Sloveniji.

Vabljeni!

Vabimo vas na cikel predavanj na predmetu Filozofija in psihoanaliza , ki ga bo imela asist. dr. Magdalena Germek:

Dialektika formalizacije v filozofiji Alaina Badiouja.

Na predavanjih bomo naslovili misel francoskega filozofa Alaina Badiouja z vidika oznake, ki jo po našem mnenju posebej natančno povzame: dialektika formalizacije. Osrednja teza predavanj bo ta, da lahko Badioujevo doktrino štirih postopkov resnice (političnega, znanstvenega, ljubezenskega in umetniškega postopka) razumemo kot doktrino o dialektični realizaciji nove in univerzalne forme v svetu. Na predavanjih bomo predstavili koncept »filozofije pod pogoji«, ki naznanja, da se filozofija mora pogojevati s posebnimi resničnostnimi formalizacijami; odprli bomo vprašanje tenzije med dialektiko in formalizacijo v Badioujevi filozofiji; pokazali bomo, da dialektika formalizacije naznanja dvojni postopek, in sicer avtonomni in ustvarjalni postopek proizvajanja nove resničnostne forme v svetu, ter vzpostavitve kontinuitete v diskontinuiteti. Poleg tega pa bomo analizirali na kakšen način dialektika formalizacije povezuje zrela Badioujeva dela s tistimi, ki so nastala konec 60. let. Čeprav v obdobju med 60.–70. leti še ne obstajata koncepta subjekta in resnice v pomenu kot jih Badiou razume danes, je možno zastopati tezo, da je med zgodnjim Badioujevim konceptom formalizacije in kasnejšim konceptom generične procedure resnice neodpravljiva povezanost.

Predavanja bodo ob sredah; 22. marca, 19. in 26. aprila, vedno s pričetkom ob 17. uri, v v sejni sobi Filozofskega inštituta ZRC SAZU, Novi trg 2, 3. nadstropje, Ljubljana.

Dr. Magdalena Germek je asistentka z doktoratom na področju filozofije na Podiplomski šoli ZRC SAZU. Njeno področje zanimanja vključuje odnos med estetiko, (vizualno, komparativno in zgodovinsko) epistemologijo, teorijo knjige in filozofijo znanosti. V obdobju 2021-2022 je objavila za Filozofski vestnik naslednje članke: »Mathematical Science of Being«, »Anatomy of the World«, »The Dialectic of Formalization«. Trenutno dela kot kreativna urednica Založbe /*cf.

Vabljeni!

Photo by Rey Seven on Unsplash

Vabimo vas na predavanje, ki ga bo v okviru predmeta Leksikologija, leksikografija in slovničarstvo sodobnega jezika imela red. prof. dr. Andreja Žele:

Aktualna vprašanja leksike in skladnje.

Predavanje bo v ponedeljek, 17. aprila 2022, ob 15. uri, v sejni sobi ZRC SAZU, Novi trg 2, 1. nadstropje, Ljubljana.

Andreja Žele je predavateljica sodobnega slovenskega jezika na Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Od 1. 9. 2011 je dopolnilno petinsko zaposlena na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, pri novonastajajočem slovarju slovenskega jezika.

V predavanju Aktualna vprašanja leksike in skladnje bo predstavila slovensko leksiko z vidika aktualnejših tvorjenk, skladnjo pa z vidika besednega reda oz. členitve po aktualnosti.

Vabljeni!

Vljudno vas vabimo, da se v sredo, 5. aprila 2023, ob 17. uri udeležite vodstva po arheološkem parku Panorama na Ptuju in predstavitve petindvajsete knjižice iz zbirke Umetnine v žepu, Ptujska Panorama: Legijski tabor in antično mesto. Ob 17. uri se bomo zbrali ob vznožju Panorame, po griču z bogatimi arheološkimi najdbami pa nas bo popeljala dr. Jana Horvat, avtorica besedila za žepnico. Po ogledu nas sodelavci Tehnološki Park Ptuj (Vičava 1, Ptuj) vabijo v prostore svoje stavbe tik pod Panoramo, kjer se bomo z gosti pogovarjali o novi publikaciji iz priljubljene knjižne zbirke. V primeru slabega vremena bomo ob 17. uri pričeli s pogovorom v prostorih Tehnološkega parka Ptuj.

Knjižica sicer ni nastala v okviru projekta Transfer, ki ga je soizvajala Podiplomska šola ZRC SAZU, je pa vsebinsko z njim močno povezana.

Prisotne bo pozdravila predstojnica Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta ZRC SAZU, doc. dr. Mija Oter Gorenčič. Urednica zbirke, izr. prof. dr. Marjeta Ciglenečki, se bo z gosti pogovarjala o arheološkem najdišču in nastajajočem arheološkem parku na ptujski Panorami.

Sodelovali bodo:

• dr. Jana Horvat, ZRC SAZU, Inštitut za arheologijo in Podiplomska šola ZRC SAZU;
• dr. Anja Ragolič, ZRC SAZU, Inštitut za arheologijo in doktorantka Podiplomske šole ZRC SAZU;
• dr. Andrej Magdič, ZVKDS OE Maribor in doktorant Podiplomske šole ZRC SAZU;
• Aleksandra Nestorović, Pokrajinski muzej Ptuj Ormož.