OPIS PREDMETA

Ljudsko in umetno – folkloristični in medbesedilni vidiki


Program:

Primerjalni študij idej in kultur (3. stopnja)

Modul:
Slovenske študije – tradicija in sodobnost

Koda predmeta: 42

Letnik: Brez letnika 


Nosilka
Izr. prof. dr. Marjetka Golež Kaučič

ECTS: 6

Obseg: predavanja 60 ur, seminar 30 ur

Vrsta predmeta: izbirni 

Jeziki: slovenščina 

Metode poučevanja in učenja: predavanja, seminar 

Cilji in kompetence

Seznaniti slušatelje in slušateljice z značilnostmi ljudskega pesništva (slovenskega in evropskega), po katerih se bistveno ločuje od umetnega in iz folkloristične ter literarnovedne perspektive predstaviti oba poetološka tokova skozi različne metodološke in teoretične paradigme. Voditi slušatelje in slušateljice skozi relevantno domačo in tujo študijsko literaturo in prek predavanj in seminarskega dela omogočiti raziskovalno podlago za njihovo individualno raziskovalno delo ter znanstvene izdelke. Študijski proces naj bi pripomogel k vedenju o temeljnih in medsebojnih razmerjih ljudskega in umetnega pesništva, o baladi kot posebnem ljudskem in umetnem žanru ter prikazal uporabo ljudskega v umetnih besedilih literarnih ustvarjalcev od razsvetljenstva pa do postmodernizma.

 

Pogoji za vključitev v delo oz. za opravljanje študijskih obveznosti

Ni potrebno.

 

Vsebina

Slovenska ljudska pesem je večinoma spontana improvizatorična dejavnost, ki se razlikuje od umetne po načinu življenja, po slogu, zanjo sta značilna variantnost, njena produkcija in reprodukcija sta si zelo blizu. Je sinkretičen organizem, sestavljen iz teksta (besedilo), teksture (melodija) in s pripetim kontekstom (splet zunanjih dejavnikov ob izvedbi) ter z značilnim nosilcem. Umetna pesem pa je književno dejstvo, ki pa ima lahko poudarjeno zvočnost, a melodije nima, prav tako sta njen kontekst in ustvarjalec drugačna kot pri ljudski pesmi. Slušatelji bodo spoznavali ljudsko in umetno v šestih vsebinskih sklopih. 

  • Ljudsko in umetno: teoretično-metodološka izhodišča: 
    • značilnosti ljudske in umetne pesmi; 
    • teoretično-metodološka izhodišča folklorističnega raziskovanja; 
    • ravnine ljudske in umetne pesmi; 
    • procesi oblikovanja ljudske in umetne pesmi; 
    • načini življenja, klasifikacija in žanri; 
    • medsebojni vplivi. 
  • Medbesedilni sistemi ljudskega in umetnega: 
    • sistemi formalno-vsebinskih interakcij med ljudskim in umetnim skozi obdobja slovenske literarne zgodovine; 
    • posnemovalni ali trpni sistem; 
    • tvorni ali transformativni sistem; 
    • trpno-tvorno stikanje ljudskega in umetnega pri Prešernu, Jenku, slovenski moderni in sodobni slovenski poeziji. 
  • Ponarodela pesem: 
    • fenomen ponarodele pesmi na Slovenskem; 
    • proces prehoda umetne pesmi v poetiko ljudskega od konca 18. do prve polovice 19. stoletja; 
    • najpomembnejši aspekti ponarodevanja; 
    • iz umetnega v ljudsko: Simon Jenko Lenčica ter Simon Gregorčič Njega ni. 
  • Medbesedilni nizi ljudskega in umetnega: 
    • kaj je medbesedilni niz? 
    • vrste medbesedilnih nizov, ki imajo za duhovno podlago ljudsko pesem; 
    • proces medbesedilnosti znotraj ljudskega pesništva; 
    • medbesedilnost ob vnosu ljudskega v umetno; 
    • analiza krepekega medbesedilnega niza: Lenora; 
    • analiza šibkega medbesedilnega niza: Godec pred peklom. 
  • Balada kot evropska enigma: 
    • evropske in ameriške definicije balade ter metodološki in teoretični koncepti žanra (literarno-zgodovinski in folkloristični); 
    • izvor, nastanek, etimologija, pomen, zgodovinski razvoj, značilnosti in vloga v evropskem in slovenskem prostoru; 
    • evropske in ameriške folkloristične in literarno-zgodovinske teorije balade (Entwistel, Hustevedt, Buchan, Atkinson, Seemann); 
    • slovenske folkloristične in literarno-zgodovinske teorije balade (Vodušek, Kumer, Golež Kaučič, Kos, Bjelčevič); 
    • ljudska in umetna balada, balada – romanca, tipologija in tematika balad; 
    • analiza slovenskih balad (Desetnica, Mrtvaška kost, Galjot, Umor iz ljubosumja…); 
    • analiza evropskih balad (Twa sisters, Mioritza, Dona Filomena, Corrido the Juan Reyna…). 
  • Ljudska pesem in sodobna slovenska poezija: 
    • medbesedilne povezave ljudskega z umetnim v obdobju sodobne slovenske poezije (1958 – 2005): teorije, tokovi in procesi; 
    • formalne in vsebinske povezave umetnega z ljudskim od Zajca, prek Tauferja, Strniše, Makarovičeve, Jesiha, Vincetiča do Oswalda; 
    • ljudske odnosnice v sodobnih pesniških besedilih, ki merijo na kod konteksta ljudskega pesništva (citati struktur, stilizacije): analize besedil; 
    • ljudske odnosnice v sodobnih pesniških besedilih, ki merijo na kontekst konkretnih ljudskih pesmi ( citat, aluzija…): analize besedil; 
    • idejnost in muzikalnost ljudskega v sodobnem. 

 

Temeljna literatura in viri

  • Brown, Mary Ellen in Rosenberg. Bruce. A. ur. 1998. Encyclopedia of Folklore and Literature, Santa Barbara, Denver, Oxford: ABC-CLIO,1998.
  • Buchan, David. 1997. The Ballad and the Folk. East Lothian: Tuckwell Press.
  • Dundes, Alan. 1980. Interpreting folklore. Bloomington: Indiana University Press, cop.
  • – – ur. 2005. Folklore, Critical Concepts in Literary and Cultural Studies. 4 knjige. London and New York: Routledge, 2005.
  • Entwistel, William James. 1939. European balladry. Oxford: The Claredon Press.
  • Foley, John Miles. 2002. How to Read an Oral Poem. Urbana and Chicago: University of Illinois Press.
  • Golež, Marjetka ur. 1998. Ljudske balade med izročilom in sodobnostjo/Ballads beetwen Tradition and Modern Times, Ljubljana: Založba ZRC.
  • Golež Kaučič, Marjetka. 2001. Raziskovalne metode v folkloristiki – med tradicionalnim in inovativnim. Traditiones 30/I: 279-291.
  • – – 2002. The Slovenian Ballad at the Turn of the Millenium. Lied und populäre Kultur/ Song and Popular Culture/ Jahrbuch des Deutschen Volksliedarchivs. 47: 157-171.
  • – – 2003. Ljudsko in umetno – dva obraza ustvarjalnosti. Ljubljana: Založba ZRC SAZU.
  • – – 2003. Teorija intertekstualnosti in njena uporaba v folklorističnih raziskavah. SRL 51: 311-331.
  • – – The Slovenian Folk and Literary Ballad. The Flowering Thorn. Thomas A. McKean ed. Utah State university Press: Logan: 295-307.
  • – – 2004. Rošlin in Verjanko. Transformacija ljudske balade v sodobna prozna besedila. Traditiones 33/2: 93-117.
  • – – 2005. Folk Song Today: Between Function and Aesthetics. Traditiones 34/1: 177-191.
  • Grafenauer, Ivan in Orel, Boris. 1952. Narodopisje Slovencev II. Ljubljana: Državna založba Slovenije.
  • Hribar, Tine. 1984. Sodobna slovenska poezija. Maribor: Obzorja.
  • Hustvedt, Sigurd. 1930. Ballad Books and Ballad Men. Cambridge, Mass.: Harvard University Press.
  • William O. Hendricks. 1990. Folklora in strukturalna analiza teksta, prev M. Kokot, Nova revija 9/IX/104: 1721-1743.
  • Juvan, Marko. 2000. Intertekstualnost. Literarni leksikon 45. Ljubljana: DZS.
  • Kumer, Zmaga. 1996. Vloga, zgradba, slog slovenske ljudske pesmi. Ljubljana: Založba ZRC.
  • – – 2002. Slovenska ljudska pesem. Ljubljana: Slovenska matica:7-47.
  • Legiša, Lino. 1938. Slovenska poezija od Vodnikovih Pesmi za pokušino do priprav na Kranjsko Čbelico (1806-1828). Ljubljana: samozaložba.
  • Koruza, Jože. 1991. Slovstvene študije. Ur. Jože Pogačnik. Ljubljana: Filozofska fakulteta, Znanstveni inštitut.
  • Kos, Janko. 1995. Moderna slovenska lirika 1940-1990. Ljubljana: Mladinska knjiga.
  • – – 1995. Postmodernizem. Literarni leksikon 43. Ljubljana: DZS.
  • Niles. John D. 1999. The Poetics and Anthropology of Oral Literature. Philadelphia: University of Pennsylvania Press. 
  • Paternu, Boris. 1980. Folklorizacija literature in literarizacija folklore. Glasnik SED 20/2: 71-81.
  • – – 1974. Razvoj in tipologija slovenske književnosti. Seminar slovenskega jezika, literature in kulture. Slovenski jezik, literatura in kultura: 131-144.
  • Poniž, Denis. 2001. Slovenska poezija 1950-200. Ljubljana: Slovenska matica.
  • Rosenberg, Bruce A. 1991. Folklore and Literature: Rival Siblings. Knoxvill: The University of Tenesse Press.
  • Seemann, Erich. 1955. Ballade und Epos, Zurich: Schweizerisches Archiv für Volkskunde LI/3:147-183.
  • Stanonik. Marija. 2001. Teoretični oris slovstvene folklore. Ljubljana: Založba ZRC.
  • Taufer, Veno. 1975. O rabi rabljenih besed, v: Pesmarica rabljenih besed, Ljubljana: DZS: 43-65.
  • Terseglav, Marko. 1987. Ljudsko pesništvo: Literarni leksikon 32. Ljubljana: DZS.

 

Načini ocenjevanja

Študentke in študentje bodo v okviru predmeta morali napisati seminarsko nalogo z znanstvenim aparatom, branje in interpretacija teoretskih del, poslušanje zvočnega gradiva. Seminarska naloga mora biti predstavljena javno, prav tako bodo znotraj modula brali tudi posamezna poglavja disertacije, ki bodo kritično interpretirana s strani drugih slušateljev modula. Njihovo delo bo v veliki meri osredotočeno na izdelavo doktorske disertacije. Študentke in študenti naj bi si ogledali studio in zvočni arhiv Glasbenonarodopisnega inštituta ZRC SAZU in vse zbirke, ki jih hrani ta inštitut.

IZBIRNI PREDMETI MODULA Z NOSILCI IN NOSILKAMI

Beseda-glasba-ritual ǀ

Doc. dr. Metoda Kokole,

ECTS: 6

Dediščine, dediščinski procesi in prakse ǀ

Doc. dr.Špela Ledinek Lozej,

ECTS: 6

Dramatika in etika ǀ

Red. prof. dr. Krištof Jacek Kozak,

ECTS: 6

Ekokultura: živali in narava v folklori, literaturi in kulturi ǀ

Izr. prof. dr. Marjetka Golež Kaučič,

ECTS: 6

Folklorni obrazci v kulturi in družbi ǀ

Doc. dr.Saša Babič,

ECTS: 6

Govorica predmetov – poglavja iz materialne kulture Slovencev ǀ

Red. prof. dr. Maja Godina Golija,

ECTS: 6

Ljudsko in umetno – folkloristični in medbesedilni vidiki ǀ

Izr. prof. dr. Marjetka Golež Kaučič,

ECTS: 6

Ritualnost ǀ

Izr. prof. dr. Marjetka Golež Kaučič,

ECTS: 6

Slovenski izseljenci med tradicijo in sodobnostjo ǀ

Izr. prof. dr. Marina Lukšič Hacin,

ECTS: 6

Vloga ženske v slovenski družbi in kulturi ǀ

Izr. prof. dr. Mirjam Milharčič Hladnik,

ECTS: 6