OPIS PREDMETA

Govorica predmetov – poglavja iz materialne kulture Slovencev


Program:

Primerjalni študij idej in kultur (3. stopnja)

Modul:
Slovenske študije – tradicija in sodobnost

Koda predmeta: 39

Letnik: Brez letnika 


Nosilka
Red. prof. dr. Maja Godina Golija

ECTS: 6

Obseg: predavanja 60 ur, seminar 30 ur

Vrsta predmeta: izbirni 

Jeziki: slovenščina, angleščina

Metode poučevanja in učenja: predavanja, seminar 

 

Učni načrt predmeta

Vsebina

Materialna kultura – metodološka izhodišča raziskovanja:

  • materialna kultura kot ena izmed treh komponent etnološke sistematike;
  • metodološka izhodišča raziskovanja materialne kulture: zgodovinska in regionalna sistematika;
  • analiza objektov: izvor, nastanek in razvoj objekta, razširitev, sprejemanje in prilagajanje le-tega, njegovo prenašanje in nadaljnje razvijanje;
  • predmet kot indikator splošne zgodovinske, družbene in simbolne razsežnosti kulture.

 

Gospodarske dejavnosti na Slovenskem:

  • glavne gospodarske panoge na Slovenskem v 19. in 20. stoletju;
  • gospodarska prizadevanja na področju poljedelstva in živinoreje;
  • gospodarska prizadevanja na področju obrti, trgovine in prometa;
  • razvoj industrije in urbanizacija podeželja.

 

Hrana in prehranjevalna kultura:

  • hrana kot kulturna dobrina;
  • teoretični koncepti raziskovanja prehrane, ki so se razvili znotraj etnologije, zgodovinopisja in sociologije;
  • najpomembnejše inovacije in mejniki v zgodovini prehrane v Evropi in Sloveniji;
  • regionalne in socialne značilnosti prehrane na Slovenskem.

 

Prehrana zunaj doma:

  • oblike prehranjevanja zunaj doma: od table d’ hotel do restavracij s hitro prehrano;
  • gostilniška dejavnost in kavarniško življenje na Slovenskem;
  • sodobne oblike prehranjevanja zunaj doma;
  • kuharsko znanje.

 

Stanovanjska kultura:

  • glavni tipi stavb na Slovenskem, število, poimenovanje in razporeditev stavbnih prostorov;
  • sodobna stanovanjska gradnja, njena zgodovina in tipologija;
  • stanovanjska oprema in stensko okrasje kot indikator socialnoekonomskega in socialnokulturnega položaja posameznika.

 

Temeljna literatura in viri:

Splošno / General:

  • Bausinger, Herman in Konrad Köstlin. Hrsg. 1981. Umgang mit Sachen. Zur Kulturgeschichte des Dinnggebrauches, Regensburg.
  • Cevc, Tone. 1978. Etnološka pričevalnost materialne kulture, Pogledi na etnologijo, Ljubljana: 161-196.
  • Meiners, Uwe. 1990. Research into the History of Material Culture. Ethnologia Europaea 20: 15-35.
  • Schippers, Thomas K. 2002. Od predmetov do simbolov. Spreminjajoče se perspektive pri proučevanju materialne kulture v Evropi. Etnolog 12(63): 125-136.
  • Köstlin, Konrad. 2005. Novi smisao stvari u muzeju. Heimatmuseum: zavičajni muzej – osnovati ili spaliti? Zagreb: Zajednica Nijemaca u Hrvatskoj.
  • Hahn, Hans Peter (ur.). 2015. Vom Eigensinn der Dinge: Für eine neue Perspektive auf die Welt des Materiellen. Berlin: Neofelis Verlag.

Gospodarska prizadevanja in dejavnosti / Economic activities:

  • Ložar, Rajko. 1944. Pridobivanje hrane in gospodarstvo. v: Narodopisje Slovencev I. Ljubljana: Klas: 98-191.
  • Gospodarska in družbena zgodovina Slovencev. 1970. Zgodovina agrarnih panog. I. zvezek Agrarno gospodarstvo. Ljubljana: Državna založba: 251-272.
  • Bogataj, Janez. 1980. Promet, transport in komunikacijska sredstva. v: Slovensko ljudsko izročilo, Ljubljana: Cankarjeva založba: 84-91.
  • Bras, Ljudmila. 1991. Rokodelstvo in obrt. Slovenski etnograf 33-34(1988-1990): 207-246.
  • Braudel, Fernand, 1988. Strukture vsakdanjega življenja: mogoče in nemogoče. Materialna civilizacija, ekonomija in kapitalizem, XV. – XVIII. stoletje. Ljubljana: Studia Humanitatis.
  • Smerdel, Inja. 1991. Prelomna in druga bistvena gospodarska dogajanja v zgodovini agrarnih panog v 19. stoletju na Slovenskem. Slovenski etnograf 33-34(1988-1990): 25-61.

Hrana in prehranjevalna kultura / Food and food culture:

  • Makarovič, Gorazd. 1991. Prehrana v 19. stoletju na Slovenskem. Slovenski etnograf 33-34(1988-1990): 127-207.
  • Godina Golija, Maja. 1996. Prehrana v Mariboru v dvajsetih in tridesetih letih 20. stoletja. Maribor: Založba Obzorja.
  • Prehrana na Goriškem. Slavica Plahuta (ur.). Nova Gorica: Goriški muzej, 2002: 7-129.
  • Food and Celebration. From Fasting to Feasting. Patricia Lysaght (ed.). Ljubljana: Založba ZRC, 2002.
  • Goody, Jack. 1994. Cooking, Cuisine and Class: A Study in Comparative Sociology. Cambridge.
  • Grimaldi, Piercarlo, Gianpaolo Fassino in Davide Porporato. 2019. Culture, Heritage, Identity and Food: A Methodological Approach. Milano: Franco Agneli.

Prehrana zunaj doma / Eating out:

  • Tomažič, Tanja. 1978. Gostilne, kakršnih se pri nas spominjamo. Slovenski etnograf 29/1976: 3-39.
  • Mennell, Stephen. 1985. All Menners of Food. Oxford, New York: Basil Blackwell.
  • Godina Golija, Maja. 2001. Prehrana v Mariboru v dvajsetih in tridesetih letih 20. stoletja. Maribor: Založba Obzorja: 97-126.
  • Godina Golija, Maja. 2001. Pomen kuharskih knjig za etnološko raziskovanje prehrane. Traditiones 30/1: 293-303.
  • Eating out in Europe. Picnics, Gourmet Dining and Snacks since the Late Eighteenth Century. Marc Jacobs and Peter Scholliers (eds.). Oxford, New York: Berg, 2003.

Stanovanjska kultura / Residential culture:

  • Smerdel, Inja. 1982. Stensko okrasje – eden razpoznavnih znakov način življenja, v: Problemi 20, št. 9/10: 48-61.
  • Keršič, Irena. 1991. Oris stanovanjske kulture slovenskega kmečkega prebivalstva v 19. stoletju. Slovenski etnograf 33-34(1988-1990): 329-389.
  • Godina Golija, Maja. 1992. Iz mariborskih predmestij. Maribor: Založba Obzorja: 36 -67.
  • Studen, Andrej. 1995. Stanovati v Ljubljani. Ljubljana: Studia Humanitatis, Apes.
  • Ferlež, Jerneja. 2001. Mariborska dvorišča. Maribor: Mladinski kulturni center.
  • Rapoport, Amos. 1991. House Form and Culture. Englewood Cliffs. Prentice-Hall.

 

Cilji in kompetence

Smotri predmeta so, da se študentke in študenti seznanijo z osnovnimi značilnostmi materialne kulture Slovencev od konca 18. stoletja do danes . Spoznali bodo temeljno domačo in primerjalno tujo literaturo o tej tematiki, uvedeni bodo v samostojno raziskovanje na tem področju. Materialna kultura bo obravnava kot indikator širšega gospodarskega, družbenega in kulturnega dogajanja.

 

Predvideni študijski rezultati

Slušatelji in slušateljice znanje, pridobljeno pri predmetu, uporabijo pri pisanju znanstvenega teksta, ki lahko služi kot osnutek poglavja disertacije ali znanstvenega članka.

 

Načini ocenjevanja

Daljši pisni izdelek (60 %), javni nastop ali predstavitev (20 %), končno ocenjevanje (ustni ali pisni izpit) (20 %).

IZBIRNI PREDMETI MODULA Z NOSILCI IN NOSILKAMI

Beseda-glasba-ritual ǀ

Doc. dr. Metoda Kokole,

ECTS: 6

Dediščine, dediščinski procesi in prakse ǀ

Doc. dr.Špela Ledinek Lozej,

ECTS: 6

Ekokultura: živali in narava v folklori, literaturi in kulturi ǀ

Red. prof. dr. Marjetka Golež Kaučič,

ECTS: 6

Etika dramatike ǀ

Red. prof. dr. Krištof Jacek Kozak,

ECTS: 6

Folklorni obrazci v kulturi in družbi ǀ

Doc. dr.Saša Babič,

ECTS: 6

Govorica predmetov – poglavja iz materialne kulture Slovencev ǀ

Red. prof. dr. Maja Godina Golija,

ECTS: 6

Jezikovna identiteta slovenskih pokrajin ǀ

Red. prof. dr. Jožica Škofic,

ECTS: 6

Ljudsko in umetno – folkloristični in medbesedilni vidiki ǀ

Red. prof. dr. Marjetka Golež Kaučič,

ECTS: 6

Ritualnost ǀ

Red. prof. dr. Marjetka Golež Kaučič,

ECTS: 6

Slovenski izseljenci med tradicijo in sodobnostjo ǀ

Red. prof. dr. Marina Lukšič Hacin,

ECTS: 6

Vloga ženske v slovenski družbi in kulturi ǀ

Izr. prof. dr. Mirjam Milharčič Hladnik,

ECTS: 6