OPIS PREDMETA

Govorica predmetov – poglavja iz materialne kulture Slovencev


Program:

Primerjalni študij idej in kultur (3. stopnja)

Modul:
Slovenske študije – tradicija in sodobnost

Koda predmeta: 39

Letnik: Brez letnika 


Nosilka
Red. prof. dr. Maja Godina Golija

ECTS: 6

Obseg: predavanja 60 ur, seminar 30 ur

Vrsta predmeta: izbirni 

Jeziki: slovenščina 

Metode poučevanja in učenja: predavanja, seminar 

Cilji in kompetence:

Smotri predmeta so, da se študentke in študenti seznanijo z osnovnimi značilnostmi materialne kulture Slovencev od konca 18. stoletja do danes in dopolnijo ter poglobijo že pridobljeno znanje. Spoznali bodo temeljno domačo in primerjalno tujo literaturo o tej tematiki, uvedeni bodo v samostojno raziskovanje na tem področju. Posebna pozornost bo namenjena obravnavi nekaterih področij materialne kulture: gospodarskih prizadevanj in ljudskega gospodarstva, stavbarstva, stanovanjske in prehranjevalne kulture. Materialna kultura bo obravnava kot indikator širšega gospodarskega, družbenega in kulturnega dogajanja.

 

Pogoji za vključitev v delo oz. za opravljanje študijskih obveznosti:

Ni potrebno.

 

Vsebina:

  • Materialna kultura – metodološka izhodišča raziskovanja: 
  • materialna kultura kot ena izmed treh komponent etnološke sistematike; 
  • metodološka izhodišča raziskovanja materialne kulture: zgodovinska in regionalna sistematika; 
  • analiza objektov: izvor, nastanek in razvoj objekta, razširitev, sprejemanje in prilagajanje le-tega, njegovo prenašanje in nadaljnje razvijanje; 
  • predmet kot indikator splošne zgodovinske, družbene in simbolne razsežnosti kulture. 
  • Gospodarska prizadevanja in dejavnosti na Slovenskem: 
  • glavne gospodarske panoge na Slovenskem v 19. in 20. stoletju; 
  • gospodarska prizadevanja na področju poljedelstva in živinoreje; 
  • gospodarska prizadevanja na področju obrti, trgovine in prometa; 
  • razvoj industrije in urbanizacija podeželja. 
  • Hrana in prehranjevalna kultura: 
  • hrana kot kulturna dobrina; 
  • teoretični koncepti raziskovanja prehrane, ki so se razvili znotraj etnologije, zgodovinopisja in sociologije; 
  • najpomembnejše inovacije in mejniki v zgodovini prehrane v Evropi in Sloveniji; 
  • regionalne in socialne značilnosti prehrane na Slovenskem. 
  • Prehrana zunaj doma: 
  • oblike prehranjevanja zunaj doma: od table d’ hotel do restavracij s hitro prehrano; 
  • gostilniška dejavnost in kavarniško življenje na Slovenskem; 
  • sodobne oblike prehranjevanja zunaj doma; 
  • kuharsko znanje. 
  • Stanovanjska kultura: 
  • glavni tipi stavb na Slovenskem, število, poimenovanje in razporeditev stavbnih prostorov; 
  • sodobna stanovanjska gradnja, njena zgodovina in tipologija;
  • stanovanjska oprema in stensko okrasje kot indikator socialnoekonomskega in socialnokulturnega položaja posameznika. 

 

Temeljna literatura in viri:

Splošno

  • Bausinger, Herman in Konrad Köstlin. Hrsg. 1981. Umgang mit Sachen. Zur Kulturgeschichte des Dinnggebrauches, Regensburg.
  • Cevc, Tone. 1978. Etnološka pričevalnost materialne kulture, Pogledi na etnologijo, Ljubljana: 161-196.
  • Kuntz, Andreas. 1990. Erinnerungsgegenstände. Ein Diskussionsbeitrag zur volkskundlichen Erforschung rezenter Sachkultur. Ethnologia Europaea 20: 61-81.
  • Meiners, Uwe. 1990. Research into the History of Material Culture. Ethnologia Europaea 20: 15-35.
  • Štuhec, Marko. 1995. Rdeča postelja, ščurki in solze vdove Prešeren. Ljubljana: Studia Humanitais, Apes: 9-43.
  • Schippers, Thomas K. 2002. Od predmetov do simbolov. Spreminjajoče se perspektive pri proučevanju materialne kulture v Evropi. Etnolog 12(63): 125-136.
  • Köstlin, Konrad. 2005. Novi smisao stvari u muzeju. Heimatmuseum: zavičajni muzej – osnovati ili spaliti? Zagreb: Zajednica Nijemaca u Hrvatskoj.

Gospodarska prizadevanja in dejavnosti

  • Ložar, Rajko. 1944. Pridobivanje hrane in gospodarstvo. v: Narodopisje Slovencev I. Ljubljana: Klas: 98-191.
  • Gospodarska in družbena zgodovina Slovencev. 1970. Zgodovina agrarnih panog. I. zvezek Agrarno gospodarstvo. Ljubljana: Državna založba: 251-272.
  • Bogataj, Janez. 1980. Promet, transport in komunikacijska sredstva. v: Slovensko ljudsko izročilo, Ljubljana: Cankarjeva založba: 84-91.
  • Bras, Ljudmila. 1991. Rokodelstvo in obrt. Slovenski etnograf 33-34(1988-1990): 207-246.
  • Smerdel, Inja. 1991. Prelomna in druga bistvena gospodarska dogajanja v zgodovini agrarnih panog v 19. stoletju na Slovenskem. Slovenski etnograf 33-34(1988-1990): 25-61.
  • Braudel, Fernand, 1988. Strukture vsakdanjega življenja: mogoče in nemogoče. Materialna civilizacija, ekonomija in kapitalizem, XV. – XVIII. stoletje. Ljubljana: Studia Humanitatis.

Hrana in prehranjevalna kultura

  • Makarovič, Gorazd. 1991. Prehrana v 19. stoletju na Slovenskem. Slovenski etnograf 33-34(1988-1990): 127-207.
  • Godina Golija, Maja. 1996. Prehrana v Mariboru v dvajsetih in tridesetih letih 20. stoletja. Maribor: Založba Obzorja.
  • Prehrana na Goriškem. Slavica Plahuta (ur.). Nova Gorica: Goriški muzej, 2002: 7-129.
  • Food and Celebration. From Fasting to Feasting. Patricia Lysaght (ed.). Ljubljana: Založba ZRC, 2002.
  • Norbert, Elias. 2000. O procesu civiliziranja. Ljubljana: Založba/*cf.: 181-245.
  • Goody, Jack. 1994. Cooking, Cuisine and Class: A Study in Comparative Sociology. Cambridge.

Prehrana zunaj doma

  • Tomažič, Tanja. 1978. Gostilne, kakršnih se pri nas spominjamo. Slovenski etnograf 29/1976: 3-39.
  • Mennell, Stephen. 1985. All Menners of Food. Oxford, New York: Basil Blackwell.
  • Godina Golija, Maja. 2001. Prehrana v Mariboru v dvajsetih in tridesetih letih 20. stoletja. Maribor: Založba Obzorja: 97-126.
  • Godina Golija, Maja. 2001. Pomen kuharskih knjig za etnološko raziskovanje prehrane. Traditiones 30/1: 293-303.
  • Eating out in Europe. Picnics, Gourmet Dining and Snacks since the Late Eighteenth Century. Marc Jacobs and Peter Scholliers (eds.). Oxford, New York: Berg, 2003.

Stanovanjska kultura

  • Smerdel, Inja. 1982. Stensko okrasje – eden razpoznavnih znakov način življenja, v: Problemi 20, št. 9/10: 48-61.
  • Keršič, Irena. 1991. Oris stanovanjske kulture slovenskega kmečkega prebivalstva v 19. stoletju. Slovenski etnograf 33-34(1988-1990): 329-389.
  • Godina Golija, Maja. 1992. Iz mariborskih predmestij. Maribor: Založba Obzorja: 36 -67.
  • Studen, Andrej. 1995. Stanovati v Ljubljani. Ljubljana: Studia Humanitatis, Apes.
  • Ferlež, Jerneja. 2001. Mariborska dvorišča. Maribor: Mladinski kulturni center.
  • Rapoport, Amos. 1991. House Form and Culture. Englewood Cliffs. Prentice-Hall.

 

Načini ocenjevanja:

  • Pogoj za pristop k izpitu so opravljene obveznosti s predavanj in vaj.
  • Pred izpitom mora študentka oz. študent uspešno predstaviti svojo seminarsko nalogo.
  • Študentka oz. študent opravlja ustni izpit iz celotne snovi predmeta.

IZBIRNI PREDMETI MODULA Z NOSILCI IN NOSILKAMI

Ekokultura: živali in narava v folklori, literaturi in kulturi ǀ

Izr. prof. dr. Marjetka Golež Kaučič,

ECTS: 6

Govorica predmetov – poglavja iz materialne kulture Slovencev ǀ

Red. prof. dr. Maja Godina Golija,

ECTS: 6

Izročilo in etika ǀ

Red. prof. dr. Edvard Kovač,

ECTS: 6

Ljudsko in umetno – folkloristični in medbesedilni vidiki ǀ

Izr. prof. dr. Marjetka Golež Kaučič,

ECTS: 6

Medbesedilnost in kulturni spomin ǀ

Red. prof. dr. Marko Juvan,

ECTS: 6

Ritualnost ǀ

Izr. prof. dr. Jurij Fikfak,

ECTS: 6

Slovenski izseljenci med tradicijo in sodobnostjo ǀ

Izr. prof. dr. Marina Lukšič Hacin,

ECTS: 6

Tragedija v gledališču, kulturi in družbi ǀ

Prof. dr. Krištof Jacek Kozak,

ECTS: 6

Vloga ženske v slovenski družbi in kulturi ǀ

Izr. prof. dr. Mirjam Milharčič Hladnik,

ECTS: 6