Vsebina

Ideološka filozofija znanstvenikov in politika selekcije vednosti:

• Je bil Marx marksist, Darwin darvinist in Virginia Woolf feministka?
• Kako brati, analizirati prebrano in razumeti nenapisano?
• Viri in »viri«, pa tudi kje je izkustvo?
• Kaj in kam s čustvi?

Zgodovina – od kod prihajamo?:

• Družbeni položaj žensk danes,
• Danes izvira iz včeraj;
• Ni ženskega vprašanja;
• Ideološke in politične predpostavke študija.

Identiteta ali predstave spolnih vlog:

• Enakopravnost in utemeljitve različnosti;
• Od zasebnega k javnemu in političnemu;
• Boji, umiki, zmage in porazi.

We need bread and roses, too!:

• Doktorji, predavatelji, profesorji in direktorji;
• Čistilke, kuharice in gospodinje;
• Univerzalnost pravic in kulturni relativizem.

Kaj hočem postati?:

• Perspektive gledajočih in perspektive gledanih;
• Spolne vloge kot družbene vloge nastopanja;
• Katera je prava.

Migracije – kam gremo?:

• Migrantka kot metafora ženske;
• Dvodomke, brezdomke, večdomke, od nikjer, od tu in tam, niti tam niti tu;
• Feminizacija migrantskih tokov;
• Globalne ženske.

Temeljni literatura in viri

• A History of Women in the West I-IV. Cambridge, Massachusetts, London: The Belknap Press of Harvard University Press, Cambridge.
• Vode, Angela. 1998. Spol in upor, (Zbrana dela Angele Vode, knj. 1), (Knjižna zbirka Krt, 109). 1. izd. Ljubljana: Krtina.
• – – . 1999. Značaj in usoda, (Zbrana dela Angele Vode, knj. 2), (Knjižna zbirka Krt, 110). 1. izd. Ljubljana: Krtina.
• – – . 2000. Spomin in pozaba, (Zbrana dela Angele Vode, knj. 3), (Knjižna zbirka Krt, 111). 1. izd. Ljubljana: Krtina.
• Milharčič Hladnik, Mirjam. 1995. Šolstvo in učiteljice na Slovenskem (Zbirka Sophia 5). Ljubljana: Znanstveno in publicistično središče.
• Milharčič Hladnik, Mirjam, Žagar, Igor Ž. 1996. Nekaj izhodiščnih prizadevanj za odpravo seksistične rabe jezika. V: Spol: Ž. Ljubljana: KUD France Prešeren: Institutum Studiorum Humanitatis – ISH.
• Žnidaršič, Sabina Ž. 2001. Ora et labora – in molči ženska!, pregled demografije dežele Kranjske in pridobitnosti žensk v desetletjih 1880-1910. Ljubljana: cf.
• Accati, Luisa. 2001. Pošast in lepotica, Oče in mati v katoliški vzgoji čustev. Ljubljana: Studia Humanitatis.
• Vidmar, Ksenija H. ur. 2001. Ženski žanri – spol in množično občinstvo v sodobni kulturi. Ljubljana: Zbirka Dokumenta, ISH.
• Woolf, Virginia. 2001. Tri gvineje. Ljubljana: Lila zbirka, cf.
• – – . 1999. Lastna soba. Ljubljana: Lila zbirka, cf.
• De Beauvoir, Simone. 2000. Drugi spol, 1. in 2. del. Ljubljana: Delta.
• Muser, Erna, Zavrl, Vida ur. 1971. FKL Žensko koncentracijsko taborišče Ravensbruck. Ljubljana: Partizanska knjiga.
• Stanley, Liz. 1995. The Auto/biographical I, The theory and practice of feminist auto/biography. Manchester, New York: Manchester University Press.
• Irigaray, Luce. 1995. Jaz, ti, me, mi. Ljubljana: Znanstveno in publicistično središče.
• Bahovec, Eva D. ur. 1992. Vzgoja med gospostvom in analizo. Ljubljana: KRT.
• – – . 1993. Od ženskih študij k feministični teoriji, Ljubljana: Časopis za kritiko znanosti.
• Molek, Mary. 1976. Immigrant Woman. Delaware: Dover.
• Planinsek Odorizzi, Irene M. 1978. The Footsteps Through Time, Washington: Washington Landmark Tours.
• Drakulić, Slavenka. 2002. Kot da me ni, Ljubljana: Aleph.
• Pizan, Christine de. 1999. Mesto dam, Ljubljana: Delta.
• Wollstonecraft, Mary. 1992. Zagovor pravic ženske, Ljubljana: Krt.
• Zaviršek, Darja ur. 1996. Spolno nasilje. Feministične raziskave za socialno delo, Ljubljana: Visoka šola za socialno delo.

Cilji in kompetence

Seznaniti slušatelje in slušateljice z vlogo ženske v slovenski družbi iz zgodovinske, teoretske in analitične perspektive v primerjalnem kontekstu Evrope in širše. Skozi izbor študijske literature in z načinom dela na predavanjih ter seminarjih odpirati možnosti za individualne raziskovalne in teoretske projekte slušateljev in slušateljic. Preko študijskega procesa prispevati k bogatitvi še vedno ne dovolj velikega korpusa vednosti o vlogi ženske na Slovenskem.

Predvideni študijski rezultati

Slušatelji in slušateljice znanje, pridobljeno pri predmetu, uporabijo pri pisanju znanstvenega teksta, ki lahko služi kot osnutek poglavja disertacije ali znanstvenega članka.

Načini ocenjevanja

Daljši pisni izdelek (60 %), javni nastop ali predstavitev (20 %), končno ocenjevanje (ustni ali pisni izpit) (20 %).