OPIS PREDMETA

Beseda-glasba-ritual


Program:

Primerjalni študij idej in kultur (3. stopnja)

Modul:
Slovenske študije – tradicija in sodobnost

Koda predmeta: 85

Letnik: Brez letnika


Nosilka
Doc. dr. Katarina Šter

ECTS: 6

Obseg: predavanja 60 ur, seminar 30 ur

Vrsta predmeta: izbirni

Jeziki: slovenščina, angleščina

Metode poučevanja in učenja: predavanja, seminar

 

Učni načrt predmeta

Vsebina

Študijski predmet se posveča kompleksnemu odnosu med besedo in glasbo v izbrani umetnostni glasbi z ritualno (predvsem liturgično) funkcijo na Slovenskem. Ta bo najprej postavljena v ustrezen zgodovinski okvir, primerjalno pa bodo zvrsti izbrane glasbe predstavljene tudi v širšem evropskem kontekstu. Teoretski del predavanj in seminarja je namenjen usvajanju izhodišč za analizo in razumevanje vsebin ter njihovi aplikaciji, v praktičnem delu pa bodo študentke in študenti postopke ustvarjanja analizirali in nato preizkusili tudi sami, saj bo del predavanj posvečen tudi konkretni, z ritualno funkcijo povezani izvajalski praksi.

 

Posamezni tematski sklopi bodo posvečeni različnim zvrstem starejše vokalne glasbe na Slovenskem, predvsem srednjeveški in renesančni glasbi, ki je znana nekoliko manj, a ima bogato ritualno vsebino. Širše posamezne teme bodo tako v teoretični in praktični obliki zajele značilne aspekte (I) gregorijanskega korala, ki je bil na Slovenskem navzoč od srednjega veka do konca 18. stoletja (koralne oblike, vsebina spevov, modalnost, ustna/pisna koralna tradicija in spomin, formulaičnost in improvizacija, recitacija oz. podajanje besedila, liturgična funkcija, koral v moških in ženskih cerkvenih ustanovah, poučevanje korala), (II) protestantski koral na Slovenskem (zgodovinski kontekst, ritualna funkcija, povezanost s slovenskim jezikom), (III) starejšo slovensko cerkveno pesem ter (IV) renesančno glasbo – maše in motete, ki so se ohranili v virih s slovenskih tal in glasbo tega območja vključujejo v sočasni evropski kontekst. Vključeno bo tudi poglavje o (V) za liturgično rabo predelani posvetni glasbi med 16. in 18. stoletjem – takšne so bile npr. za cerkveno rabo predelane operne arije. Primerjalno bodo ob obravnavi omenjenih glavnih tem omenjene še nekatere druge zvrsti iz slovenskih in evropskih virov, ki odpirajo nove poglede na obravnavane teme: tako npr. bo pri gregorijanskem koralu za primerjavo obravnavanih nekaj slovenskih ljudskih in evropskih trubadurskih pesmi, študijski predmet pa bo zajel tudi predelave posvetne glasbe za rabo v liturgičnih obredih med 16. in 18. stoletjem.

 

Predmet bo med drugim izpostavil pomembna vprašanja, ki se zastavljajo ob teh repertoarjih in jih je mogoče aplicirati tudi na druge glasbene repertoarje, pogosto pa tudi na širše kulturne fenomene v določenih zgodovinskih obdobjih. To so: kaj je vokalna glasba za določen obred; kakšne so njene značilnosti, ki iz nje ustvarjajo »ritualno glasbo«; kakšno vlogo pri določanju ritualnosti igra besedilo in kakšno glasba; kdaj nekaj (v tem primeru neka glasba) postane primerno za določen obred oz. ritual; kako (je) ritualnost glasbe razume(lo) določeno okolje in kako se (je) to razumevanje v času spreminja(lo). Pri tem bo predmet prevrednotil koncept »umetniške vrednosti« glasbe, kakršnega je razvilo 19. stoletje, ki je na raven najčistejše umetnine povzdignilo instrumentalno glasbo, obenem pa vsakršno glasbo v službi neke funkcije zavrnilo kot manjvredno, čeprav takšna glasba predstavlja temelje evropske glasbene zgodovine. Obenem bo opozoril na to, da je bila glasba ritualov v praktični realnosti veliko bolj fleksibilna in fluktuirajoča, kakor si na podlagi določenih konceptov pogosto predstavljamo danes.

 

Temeljni literatura in viri

Monografije:

  • Barbo, Matjaž. 2004. Obča muzikologija. Ljubljana.
  • Cvetko, Dragotin. 1991. Slovenska glasba v evropskem okviru. Ljubljana.
  • Harper, John. 1991. The forms and orders of the Western liturgy from the tenth to the eighteenth century. Oxford.
  • Harrán, Don. 1986. Word-tone relation in musical thought: From antiquity to the seventeenth century. Neuhausen – Stuttgart.
  • Gossen, Nicoletta. 2006. Musik in Texten – Texte in Musik: Der poetische Text als Herausforderung an die Interpreten der Musik des Mittelalters. Basel.
  • Guzy-Pasiak, Jolanta in Aneta Markuszewska, ur. 2016. Music migration in the early modern age: Centres and peripheries; People, works, styles, paths of dissemination and influence. Varšava.
  • Höfler, Janez. 1978. Glasbena umetnost pozne renesanse in baroka na Slovenskem. Ljubljana.
  • Karp, Theodore. 2005. An Introduction to the Post-Tridentine Mass Proper. Middleton in Wisconsin.
  • Kelly, Thomas Forrest, ur. 1992. Plainsong in the Age of Polyphony. Cambridge.
  • Snoj, Jurij in Gregor Pompe. 2003. Pisna podoba glasbe na Slovenskem. Ljubljana.
  • Snoj, Jurij. 1999. Gregorijanski koral. Ljubljana.
  • Snoj, Jurij, ur. 2012. Zgodovina glasbe na Slovenskem I. Ljubljana.
  • Stefanija, Leon. 2004. Metode analize glasbe: zgodovinsko-teoretski oris. Ljubljana.

 

Izbrani rokopisni in tiskani glasbeni viri ter študijsko gradivo.

  • Izbrani članki v slovenski in tuji strokovni periodiki (po dogovoru). / Selected articles from international musicological journal.
  • Izbrani zvočni posnetki v Naxos Music Library (Mrežnik NUK) in drugih bazah (po dogovoru). / Selected music recordings from Naxos Music Library and other databases.

 

Cilji in kompetence

Študentke in študenti bodo spoznali družbenozgodovinske vzgibe za ustvarjanje in poustvarjanje izbranih repertoarjev starejše vokalne umetniške glasbe za ritual na Slovenskem in v evropskem kontekstu. V ospredju bo obravnava problematike funkcionalnosti/umetniškosti glasbe izbranih slogov in obdobij, predvsem obravnava ritualne funkcije te glasbe, kar bo poglobilo in razširilo pogled študentk in študentov na vlogo umetniškega ustvarjanja v družbi nasploh in je relevantno tudi za obravnave novejše glasbe. Študentke in študenti bodo pri teoretskem delu predmeta poglobili razumevanje interakcije med besedo in glasbo ter njune združene vloge v funkciji ritualnosti. Pri tem bodo usvojili interdisciplinarne metodološke postopke, potrebne za preučevanje tega problema, in razvijali zmožnosti analize, samostojnega iskanja ustreznih odgovorov na izbrana specifična vprašanja ter aplikacije splošnih in kulturnozgodovinskih pojmov na glasbenozgodovinsko področje. V praktičnem delu predmeta se bodo z določenimi ustvarjalnimi postopki in izvajalskimi praksami seznanili tudi praktično.

 

Predvideni študijski rezultati

Študentke in študentje (1) dobijo teoretični in praktični vpogled v izbrane glasbene repertoarje; (2) so sposobni kritično in samostojno razmišljati o ritualnosti v glasbi različnih zvrsti; (3) razumejo povezave med besedilom in glasbo v okviru izbranih glasbenih žanrov; (4) znajo z vidika ritualnosti analizirati glasbena dela izbranih repertoarjev in svoje znanje aplicirati tudi širše na druge vrste glasbe.

 

Načini ocenjevanja

Daljši pisni izdelek (60 %), javni nastop ali predstavitev (20 %), končno ocenjevanje (ustni ali pisni izpit) (20 %).

IZBIRNI PREDMETI MODULA Z NOSILCI IN NOSILKAMI

Beseda-glasba-ritual ǀ

Doc. dr.Katarina Šter,

ECTS: 6

Dediščine, dediščinski procesi in prakse ǀ

Doc. dr.Špela Ledinek Lozej,

ECTS: 6

Ekokultura: živali in narava v folklori, literaturi in kulturi ǀ

Red. prof. dr. Marjetka Golež Kaučič,

ECTS: 6

Etika dramatike ǀ

Red. prof. dr. Krištof Jacek Kozak,

ECTS: 6

Folklorni obrazci v kulturi in družbi ǀ

Doc. dr.Saša Babič,

ECTS: 6

Govorica predmetov – poglavja iz materialne kulture Slovencev ǀ

Red. prof. dr. Maja Godina Golija,

ECTS: 6

Jezikovna identiteta slovenskih pokrajin ǀ

Red. prof. dr. Jožica Škofic,

ECTS: 6

Ljudsko in umetno – folkloristični in medbesedilni vidiki ǀ

Red. prof. dr. Marjetka Golež Kaučič,

ECTS: 6

Ritualnost ǀ

Red. prof. dr. Marjetka Golež Kaučič,

ECTS: 6

Slovenski izseljenci med tradicijo in sodobnostjo ǀ

Red. prof. dr. Marina Lukšič Hacin,

ECTS: 6

Vloga ženske v slovenski družbi in kulturi ǀ

Izr. prof. dr. Mirjam Milharčič Hladnik,

ECTS: 6