OPIS PREDMETA

Beseda-glasba-ritual


Program:

Primerjalni študij idej in kultur (3. stopnja)

Modul:
Slovenske študije – tradicija in sodobnost

Koda predmeta: 85

Letnik: Brez letnika


Nosilka
Doc. dr. Metoda Kokole

ECTS: 6

Obseg: predavanja 60 ur, seminar 30 ur

Vrsta predmeta: izbirni

Jeziki: slovenščina

Metode poučevanja in učenja: predavanja, seminar

Cilji in kompetence

Študentke in študenti (v nadaljevanju: študenti) bodo spoznali družbeno-zgodovinske vzgibe za ustvarjanje in poustvarjanje starejše vokalne umetne glasbe na Slovenskem do v evropskem kontekstu. V ospredju bo obravnava problematike funkcionalnosti/umetniškosti glasbe izbranih slogov in obdobij, predvsem obravnava ritualne funkcije te glasbe, kar bo poglobilo in razširilo pogled na vlogo umetniškega ustvarjanja v družbi nasploh. Študenti bodo poglobili razumevanje interakcije med besedo in glasbo ter njune združene vloge v funkciji ritualnosti. Pri tem bodo usvojili interdisciplinarne metodološke postopke, potrebne za preučevanje tega problema, in razvijali zmožnosti analize, samostojnega iskanja ustreznih odgovorov na izbrana specifična vprašanja ter aplikacije splošnih in kulturnozgodovinskih pojmov na glasbeno-zgodovinsko področje.

 

Pogoji za vključitev v delo oz. za opravljanje študijskih obveznosti

Ni potrebno.

 

Vsebina

Predmet bo posvečen kompleksnemu odnosu med besedo in glasbo v izbrani glasbi na Slovenskem, ki je imela ritualno (predvsem liturgično) funkcijo. Ta bo najprej postavljena v ustrezen zgodovinski okvir, primerjalno pa bodo zvrsti izbrane glasbe predstavljene tudi v širšem kontekstu evropske glasbe. Teoretski del predavanj in seminarja bo namenjen usvajanju izhodišč za analizo in razumevanje vsebin ter njihovi aplikaciji, v praktičnem delu pa bodo študenti postopke ustvarjanja analizirali in nato preizkusili tudi sami, saj bo del predavanj posvečen tudi konkretni, z ritualno funkcijo povezani izvajalski praksi.

Posamezni tematski sklopi bodo posvečeni različnim zvrstem starejše vokalne glasbe na Slovenskem, predvsem srednjeveški in renesančni glasbi, ki je znana nekoliko manj, a ima bogato ritualno vsebino. Širše posamezne teme bodo tako zajemale značilne aspekte gregorijanskega korala, ki je bil na Slovenskem navzoč do konca 18. stoletja (koralne oblike, vsebina spevov, modalnost, ustna/pisna koralna tradicija in spomin, formulaičnost in improvizacija, liturgična funkcija, koral v moških in ženskih ustanovah, poučevanje korala), protestantski koral na Slovenskem (zgodovinski kontekst, ritualna funkcija, povezanost s slovenskim jezikom), starejšo slovensko cerkveno pesem ter renesančne maše in motete, ki so se ohranili v virih s slovenskih tal in glasbo tega območja vključujejo v sočasni evropski kontekst, dodane pa bodo tudi nekatere druge zvrsti iz slovenskih virov, ki odpirajo nova vprašanja o isti glasbi v različnih funkcijah (predelave posvetne glasbe za rabo v liturgičnih obredih v 18. stoletju).

Predmet bo med drugim izpostavil pomembna vprašanja, kot so: kaj je vokalna glasba za določen obred, kakšne so njene značilnosti, kakšno vlogo pri tem igra besedilo in kakšno glasba ter kdaj neka glasba postane primerna za določen obred oz. ritual. Pri tem bo prevrednotil koncept »umetniške vrednosti« glasbe, kakršnega je razvilo 19. stoletje, ki je na raven najčistejše umetnine povzdignilo instrumentalno glasbo, obenem pa vsakršno glasbo v službi neke funkcije zavrnilo kot manjvredno, čeprav takšna glasba predstavlja temelje evropske glasbene zgodovine.

 

Temeljna literatura in viri:

  • Barbo, Matjaž. 2004. Obča muzikologija, Ljubljana.
  • Cvetko, Dragotin. 1991. Slovenska glasba v evropskem okviru, Ljubljana.
  • Harper, John. 1991. The forms and orders of the Western liturgy from the tenth to the eighteenth century, Oxford.
  • Harrán, Don. 1986. Word-tone relation in musical thought: From antiquity to the seventeenth century, Neuhausen – Stuttgart.
  • Gossen, Nicoletta. 2006. Musik in Texten – Texte in Musik: Der poetische Text als Herausforderung an die Interpreten der Musik des Mittelalters, Basel.
  • Guzy-Pasiak, Jolanta in Aneta Markuszewska, ur. 2016. Music migration in the early modern age: Centres and peripheries; People, works, styles, paths of dissemination and influence, Varšava.
  • Höfler, Janez. 1978. Glasbena umetnost pozne renesanse in baroka na Slovenskem, Ljubljana.
  • Karp, Theodore. 2005. An Introduction to the Post-Tridentine Mass Proper, Middleton in Wisconsin.
  • Kelly, Thomas Forrest, ur. 1992. Plainsong in the Age of Polyphony, Cambridge.
  • Snoj, Jurij in Gregor Pompe. 2003. Pisna podoba glasbe na Slovenskem, Ljubljana.
  • Snoj, Jurij. 1999. Gregorijanski koral, Ljubljana.
  • Snoj, Jurij, ur. 2012. Zgodovina glasbe na Slovenskem I, Ljubljana, 2012.
  • Stefanija, Leon. 2004. Metode analize glasbe: zgodovinsko-teoretski oris, Ljubljana.

Izbrani rokopisni in tiskani glasbeni viri.

Izbrani članki v slovenski in tuji strokovni periodiki (po dogovoru).

Izbrani zvočni posnetki v Naxos Music Library (Mrežnik NUK) in drugih bazah (po dogovoru).

 

Načini ocenjevanja:

  • Aktivna udeležba na predavanjih in seminarjih.
  • Pogoj za pristop k izpitu je uspešno opravljena seminarska naloga.
  • Študent oz. študentka nato opravlja ustni ali pisni izpit iz celotne obravnavane snovi predmeta.

 

IZBIRNI PREDMETI MODULA Z NOSILCI IN NOSILKAMI

Beseda-glasba-ritual ǀ

Doc. dr. Metoda Kokole,

ECTS: 6

Dediščine, dediščinski procesi in prakse ǀ

Doc. dr.Špela Ledinek Lozej,

ECTS: 6

Dramatika in etika ǀ

Red. prof. dr. Krištof Jacek Kozak,

ECTS: 6

Ekokultura: živali in narava v folklori, literaturi in kulturi ǀ

Izr. prof. dr. Marjetka Golež Kaučič,

ECTS: 6

Folklorni obrazci v kulturi in družbi ǀ

Doc. dr.Saša Babič,

ECTS: 6

Govorica predmetov – poglavja iz materialne kulture Slovencev ǀ

Red. prof. dr. Maja Godina Golija,

ECTS: 6

Ljudsko in umetno – folkloristični in medbesedilni vidiki ǀ

Izr. prof. dr. Marjetka Golež Kaučič,

ECTS: 6

Ritualnost ǀ

Izr. prof. dr. Marjetka Golež Kaučič,

ECTS: 6

Slovenski izseljenci med tradicijo in sodobnostjo ǀ

Izr. prof. dr. Marina Lukšič Hacin,

ECTS: 6

Vloga ženske v slovenski družbi in kulturi ǀ

Izr. prof. dr. Mirjam Milharčič Hladnik,

ECTS: 6