OPIS PREDMETA

Ritualnost


Program:

Primerjalni študij idej in kultur (3. stopnja)

Modul:
Slovenske študije – tradicija in sodobnost

Koda predmeta: 68

Letnik: Brez letnika 


Nosilec
Izr. prof. dr. Jurij Fikfak

ECTS: 6

Obseg: predavanja 60 ur, seminar 30 ur

Vrsta predmeta: izbirni 

Jeziki: slovenščina 

Metode poučevanja in učenja: predavanja, seminar 

Vzgojno-izobraževalni smotri

Predmet seznanja študentke in študente s pojmom ritualnost in ritualne prakse z zgodovinskega, teoretskega in empiričnega vidika. V prvem delu se študentka oz. študent seznani z zgodovino pojma in raziskovanjem pojava; drugi del je namenjen kritičnemu pregledu tematik in teoretskih podlag pri različnih avtoricah in avtorjih; v tretjem delu preizkuša različna spoznanja v terenskem delu in izdelavi seminarskega dela oz. besedila za objavo. 

Med najpomembnejšimi izobraževalnimi smotri predmeta so razumeti vlogo ritualov v družbi in interpretirati ritualno vedenje z uporabo različnih metod in vidikov. Pomembni smotri so: oblikovanje kritičnosti; odkrivanje palimpsestnosti, medbesedilnosti; razkrivanje dinamike različnih javnih, medijskih, uradnih in subkulturnih diskurzov; raziskovanje medigre (interplay) ustvarjalnosti – od unikatnosti do serialnosti.

 

Pridobljene kompetence:

Študentke in študenti se v okviru predmeta naučijo tako metod branja in razumevanja besedil o ritualih, prepoznavanja konfiguracij, procesualnosti in trajanja kot tudi rabe različnih raziskovalnih tehnik na samem terenu glede na izbrano raziskovalno teoretsko izhodišče. Pri tem se naučijo, da so na etski ravni teoretski pojmi in sam koncept raziskave in njeni rezultati odvisni od določene znanstvene paradigme, na emski pa so ritualne prakse največkrat odvisne od medigre (interplay) med t.i. številnimi diskurzi na lokalni, regionalni, medijski, nacionalni in globalni ravni. Raziskovanje ritualnosti odpira prostore za odkrivanje socialne in kulturne dinamike, za raziskovanje vprašanj o inkluzivnih in ekskluzivnih strategijah in praksah, o konfliktnosti in dialoškosti oblikovanja kulturnih identitet in praks. Na ta način so pripravljeni na medkulturne komunikacije današnjega časa

 

Vsebina

Ritualnost je univerzalna značilnost človeškega bivanja. Tako kot si ni mogoče misliti človeške družbe brez jezika, brez glasbe, si je ni mogoče misliti brez izvajanja ritualov oz. ritualnih praks. 

Predmet je namenjen premisleku o konceptu, vlogi in pomenu ritualnosti v nekdanjih in sodobnih družbah in kulturah; hkrati je ena od temeljnih nalog na konkretnem primeru preizkusiti pridobljena znanja. 

 

Razpored: 

Predmet je sestavljen iz treh delov, prvi je zgodovinski pregled tematizacije in raziskovanja ritualov in ritualnih praks tako na Slovenskem kot v srednjeevropskem prostoru. Pri tem bo upoštevana oz. tematizirana tudi recepcija etnoloških in kulturnoantropoloških dognanj, uveljavljenih predvsem v širšem, svetovnem prostoru. Drugi del je tematski pregled rituala, tako njegovega jezika, strukture in procesov kot vlog in pomena rituala v različnih kontekstih in položajih. Tretji del je empiričen, v njem gre za raziskovalno učenje ob raziskavi izbranih konkretnih ritualov in ritualnih praks in za preizkušanje različnih teoretskih izhodišč in praktičnih prijemov.

  • Zgodovinski pregled 

Odkrivanje Drugega je odkrivanje drugačnosti skozi »tuje šege in navade«. V prvem, zgodovinskem, delu je fokus predmeta na različnih razumevanjih in teorijah ritualnosti predvsem v srednjeevropskem prostoru, od predznanstvenih (npr. P. Santonino) še konec srednjega veka, do pogledov J. G. Herderja, vse do prvih temeljitih tematizacij pojma ritual v 19. stoletju (npr. Gregor Krek idr.). Za ta čas je bilo v največ primerih opisovanje in raziskovanje ritualnost del odkrivanja »Drugega«, del strategije in prakse eksotizacije (Fikfak 2008). 

Poseben poudarek bo na raziskavah v 20. stoletju, v katerem postanejo ritualne prakse (tj. šege in navade) eden od najbolj prepoznavnih etnoloških in tudi identifikacijskih elementov.

Ob pregledu slovenske (F. Kotnik, B. Orel, N. Kuret idr.) in srednjeevropske tvornosti bodo tematizirane tudi zastavitve vprašanj o ritualih drugod (J. Frazer, A. van Gennep, M. Eliade, E. Durkheim idr.) in tematizirana sovplivanja. 

  • Tematski pregled 

V drugem delu je namenjen premisleku o temeljnih konceptih ritualnosti in ritualnih praks in tematskih opredelitvah:

Ritualnost – Jezik, struktura, forma, proces in tipologija

Tematizacija jezika, tj. gramatike in morfologije in osnovnih elementov rituala, njegove strukture, oblik, procesualnega značaja in tipologije. (A. van Gennep, Rites of Passage; J. Goody, Construction of a Ritual Text; C. Lévi-Strauss, Structural Anthropology; C. Bell, Ritual Theory, Ritual Practice;Ritual: Perspectives and Dimensions) . 

Ritualnost – Performativni vidiki, internalizacija in »communitas« 

Pregled in analiza možnosti performativnih vidikov rituala in vloge rituala v konstituiranju skupnosti (V. Turner, Ritual Process; S. Tambiah, A Performative Approach to Ritual; R. Schechner, Performance Theory; C. Cavallin, Ritualization and Human Interiority). 

Ritualnost in semiotika

Ritual kot znak v F. Saussurovem ali C.S.Peirceovem konceptu semiotike (R. Parmentier, Signs in Society); kot metonimična metafora (R. Jakobson); kot heteroglosija (Bahtin, Rabelais and His World). 

Ritualnost, religija in mit

Religija je pomembna podlaga nekaterim oblikam rituala (M. Eliade, Zgodovina religioznih verovanj in idej; R. Rappaport, Ritual and Religion). 

Ritualnost, politika in moč

Politika države se utemeljuje tudi z rituali, npr. z vsakodnevno prisego šolarjev v nekaterih državah (npr. v ZDA), z zastavami, državnimi proslavami, komemoracijami za padlimi idr. (D. Kertzer, Ritual, Politics, and Power; P. Simonič, Kaj si bo narod mislil?).

3. Empirični del

V tretjem delu bodo po pogovoru s študentkami in študenti izbrane lokacije in dogodki, primerni za raziskavo ritualnosti in nekaterih vidikov. Z raziskavo konkretne ritualne prakse bo študentka oz. študent preveril vse bistvene elemente različnih raziskovalnih izhodišč, priučenih v prvem in drugem delu. Po opravljeni kvalitativni empirični raziskavi bo študentka oz. študent predstavil svoje delo v okviru seminarja in predložil besedilo za znanstveno revijo. 

Poleg glavnega izvajalca pri predmetu sodelujejo tudi gostje iz različnih domačih in tujih ustanov. Teme, s katerimi sodelavke in sodelavci dopolnjujejo gornji učni načrt, so: ritualnost in delo, ritualnost in politika, rituali in šport, rituali in festivali.

 

Seminarske vaje

Seminarsko delo je del učenja tako razumevanja kot samega raziskovanja ritualnosti, pomeni praktično usvajanje in preverjanje znanj, ki jih posredujejo predavanja in konzultacije. Seminarsko delo je vedno povezano s konkretno empirično raziskavo, v kateri študentka ali študent preverja teoretska izhodišča in koncepte. Poteka z diskusijami ob referatih in koreferatih študentov. Zaključek seminarskega dela je za vsakega študenta oz. študentko seminarska naloga, ki je skupaj z zagovorom glavna oblika preverjanja znanja .

Obveznosti študentov in ocenjevanje

  • Aktivno sodelovanje slušateljic in slušateljev na predavanjih (diskusije) in sproten študij literature;
  • Sodelovanje pri terenskem delu z opazovanjem in analizo konkretnih ritualnih praks. 
  • Po prvem letniku študija: seminarska naloga v obliki in po standardih znanstvenega članka. Ustni zagovor članka (s preverjanjem širšega konteksta znanja s področja predmeta).

Povezava z drugimi predmeti

Predmet sodi v etnologijo in kulturno antropologijo, navezuje pa se tudi na predmete s področij folkloristike, zgodovinopisja, in sociologije kulture in religije.

Študijska literatura:

  • Bahtin, Mihail Mihajlovič (1978) Stvaralaštvo Fransoa Rablea i narodna kultura srednjeg veka i renesanse. Beograd: Nolit.
  • Bell, Catherine (1997) Ritual: Perspectives and Dimensions. Oxford: Oxford University Press.
  • Bell, Catherine (2009) Ritual Theory, Ritual Practice. New York: Oxford University Press.
  • Cavallin, Clemens (2013) Ritualization and Human Interiority. Copenhagen: Museum Tusculanum Press.
  • Durkheim, Émile (2008) The Elementary Forms of Religious Life. Oxford; New York: Oxford University Press. 
  • Eliade, Mircea (1996) Zgodovina religioznih verovanj in idej. Ljubljana: DZS.
  • Fikfak, Jurij (2008) Pogledi na ritualnost in ritualne prakse na Slovenskem. Traditiones 37 (2): 45–59. doi: 10.3986/Traditio2008370203
  • Fikfak, Jurij (2016) Ritualnost. Temeljna dela EFKA 1. Ljubljana: Založba ZRC (v pripravi za tisk)
  • Frazer, James George (2001) Zlata veja : raziskave magije in religije. Ljubljana: Nova revija.
  • Goody, Jack (2000) The Construction of a Ritual Text. V: The Power of the Written Tradition. Washington, DC: Smithsonian, 47–62. 
  • Grimes, Ronald L. (1996) Readings in Ritual Studies. Prentice Hall, NJ. 
  • Ložar Podlogar, Helena (1995) V adventu snubiti – o pustu ženiti. Svatbene šege Ziljanov. Celovec: Mohorjeva družba. 
  • Jakobson, Roman (1996) Lingvistični in drugi spisi. Ljubljana: Studia Humanitatis. 
  • Kertzer, David I. (1988) Ritual, Politics, and Power. New Haven; London: Yale University Press.
  • Kotnik, Franc (1943) Slovenske starosvetnosti. Nekaj zapiskov, orisov in razprav. Ljubljana: Zadružna tiskarna.
  • Kreinath, Jens, Jan Snoek, and Michael Stausberg, eds. (2006) Theorizing Rituals: Issues, Topics, Approaches, Concepts. Leiden: Brill.
  • Krek Gregor (1887) Einleitung in die slavische Literaturgeschichte. Akademische Vorlesungen, Studien und kritische Streifzüge. 2. izdaja. Graz: Leuschner & Lubensky.
  • Kuret, Niko (1974) Navada in šega. Traditiones 3: 69–80. 
  • Kuret, Niko (1989) Praznično leto Slovencev. Starosvetne šege in navade od pomladi do zime. I–II. Celje: Mohorjeva družba. 
  • Lévi-Strauss, Claude (1967) Structural Anthropology. Garden City, NY: Doubleday.
  • Orel, Boris (1944) Slovenski ljudski običaji. V. Ložar, Rajko (ur.), Narodopisje Slovencev. I. Ljubljana: Klas, 263–349.
  • Orel, Boris (1952) Slovenski ljudski običaji. V: Grafenauer, Ivan in Boris Orel (ur.), Narodopisje Slovencev. II. Ljubljana. DZS, 134–165.
  • Parmentier, Richard (1994) Signs in Society: Studies in Semiotic Anthropology. Bloomington, IN: Indiana University Press.
  • Rappaport, Roy A. (1999) Ritual and Religion in the Making of Humanity. Cambridge: Cambridge University Press.
  • Santonino, Paolo (1992) Popotni dnevniki. 1485–1487. Celovec, Dunaj in Ljubljana: Mohorjeva založba. 
  • Scharfe, Martin (1991) Brauchforschung. Darmstadt: Wissenschaftliche Buchgesellschaft. 
  • Schechner, Richard (2003) Performance Theory. London: Routledge. 
  • Simonič, Peter (2009) Kaj si bo narod mislil? Ritual slovenske državnosti. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete.
  • Tambiah, Stanley J. (1979) A Performative Approach to Ritual. V: Proceedings of the British Academy 65, 113–69.
  • Turner, Victor (1969) The Ritual Process: Structure and Anti-Structure. Berlin: De Gruyter.
  • Van Gennep, Arnold (1960) The Rites of Passage. Chicago: University of Chicago Press.

IZBIRNI PREDMETI MODULA Z NOSILCI IN NOSILKAMI

Ekokultura: živali in narava v folklori, literaturi in kulturi ǀ

Izr. prof. dr. Marjetka Golež Kaučič,

ECTS: 6

Govorica predmetov – poglavja iz materialne kulture Slovencev ǀ

Izr. prof. dr. Maja Godina Golija,

ECTS: 6

Izročilo in etika ǀ

Red. prof. dr. Edvard Kovač,

ECTS: 6

Ljudsko in umetno – folkloristični in medbesedilni vidiki ǀ

Izr. prof. dr. Marjetka Golež Kaučič,

ECTS: 6

Medbesedilnost in kulturni spomin ǀ

Red. prof. dr. Marko Juvan,

ECTS: 6

Ritualnost ǀ

Izr. prof. dr. Jurij Fikfak,

ECTS: 6

Slovenski izseljenci med tradicijo in sodobnostjo ǀ

Izr. prof. dr. Marina Lukšič Hacin,

ECTS: 6

Tragedija v gledališču, kulturi in družbi ǀ

Prof. dr. Krištof Jacek Kozak,

ECTS: 6

Vloga ženske v slovenski družbi in kulturi ǀ

Izr. prof. dr. Mirjam Milharčič Hladnik,

ECTS: 6