Pogoji za vključitev v delo oz. za opravljanje študijskih obveznosti

Priporočljivo je vsaj pasivno znanje nemškega, angleškega, italijanskega in francoskega jezika.

Vsebina

Obravnavani bodo različni vidiki rimskega prodora v Srednjo Evropo in na Balkan. Predstavljene bodo velike spremembe, ki so nastale z vzpostavitvijo rimske oblasti na področjih poselitve, urbanizacije, religije, gospodarstva in družbe. Analizirali bomo razlike med regijami, kot se kažejo v sprejemanju in prevajanju rimskih vplivov. Hkrati bomo obravnavali samostojne izraze domače kulture v začetnem rimskem obdobju.

Obdobje romanizacje delimo v dva dela, v fazo pred uradno oziroma stabilno vključitvijo v rimsko državo in čas po tem. Uvodoma se bodo študentje in študentke seznanili s problemi kronologije med 2. st. pr. n. št. in 2. st. n. št.

Na eni strani bo predstavljena drobna materialna kultura domorodnih skupin na širšem vzhodnoalpskem prostoru (Caput Adriae, Posočje, Tavriski, Noriki), na drugi stani pa rimska materialna kultura ter njeni vplivi na materialno kulturo domačinov. Poudarek je na obravnavi tistih skupin materiala, ki imajo pomembne kronološke, kulturne in historične aplikacije.

Za razumevanje gospodarskega razvoja rimskega imperija je eden najpomembnejših virov proučevanje trgovine. V okviru študija bodo predstavljeni trgovski tokovi poznorepublikanskega in zgodnjecesarskega obdobja, tako trgovina na dolge razdalje v Sredozemlju kot tudi trgovina iz Italije proti srednji Evropi.

Pomemben sklop vprašanj je vezan na rimsko vojsko, pri čemer bodo skromni literarni viri soočeni z arheološko zapuščino (utrdbe, epigrafski viri in drobni materialni ostanki – orožje, vojaška oprema, vojaška noša, itd.).

1. Prvi stiki z rimskim svetom v 2. st. pr. n. št.:

• zgodovinski viri;
• arheološki viri.

2. V 1. st. pr. n. št. – pred stabilno vključitvijo v rimsko državo in obdobje osvajanja:

• problemi kronologije med 2. in 1. st. pr. n. št.;
• drobna materialna kultura domorodnih skupin na širšem vzhodnoalpskem prostoru (Caput Adriae, Posočje, Tavriski, Noriki);
• rimska materialna kultura poznorepublikanskega in avgustejskega časa in njeni vplivi na materialno kulturo domačinov;
• trgovski tokovi poznorepublikanskega in avgustejskega časa (trgovina na dolge razdalje v Sredozemlju kot tudi trgovina iz Italije proti srednji Evropi);
• razlike med regijami;
• rimska vojska poznorepublikanskega in avgustejskega časa.

3. Zgodnjecesarsko obdobje:

• kronologija;
• vzpostavljanje nove upravne strukture;
• spremembe v poselitvi;
• urbanizacija;
• rimska materialna kultura in specifičnosti regij;
• trgovina;
• vojska.

Temeljni literatura in viri

• Archäologische Forschungen zu den Grabungen auf dem Magdalensberg 1-14. Kärntner Museumsschriften, Klagenfurt, 1967-2003.
• Bernardini, F. et al. 2015. Early Roman military fortifications and the origin of Trieste, Italy. Proceedings of the National Academy of Sciences of the United States of America [Online ed.], March 2015, vol. 112, no. 13, str. E1520-E1529.
• Božič, D. 1999. Die Erforschung der Latènezeit in Slowenien seit Jarh 1964. Arheološki vestnik 50: 189-213.
• Creighton, J. D. in R. J. A. Wilson ur. 1999. Roman Germany. Studies in cultural interaction. Journal of Roman archaeology, Supp. ser. 32, Portsmouth.
• Cuscito, G. ur. 2009. Aspetti e problemi della romanizzazione. Venetia, Histria e arco Alpino orientale, Antichità Altoadriatiche 68, Trieste.
• Demetz, S. 1999. Fibeln der spätlatène- und frühen römischen Kaiserzeit in den Alpenländern. Frühgeschichtliche und provinzialrömische Archäologie, Materialien und Forschungen 4, Leidorf.
• Die Ausgrabungen auf dem Magdalensberg 1980 bis 1986. Magdalensberg-Grabungsbericht 16, Klagenfurt 1998.
• Dolenz, H. in K. Strobel ur. 2019. Chronologie und vergleichende Chronologien zum Ausgang der Römischen Republik und zur Frühen Kaiserzeit, Kärntner Museumsschriften 87, Klagenfurt.
• Horvat, J. 1997. Sermin. Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 3, Ljubljana.
• Horvat, J. 1999. Roman Provincial Archaeology in Slovenia Following the Year 1965: Settlement and Small Finds. Arheološki vestnik 50: 215-257.
• Horvat J. 2015. The consolidation of Roman authority in the hinterland of the northern Adriatic. V: Y. Marion, F. Tassaux (ur.). AdriAtlas et l´histoire de l´espace adriatique du VIe s. a.C. au VIIIe s. p.C.: actes du colloque international de Rome (4-6 novembre 2013), Bordeaux, 273-291.
• Horvat, J. in A. Bavdek 2009. Okra. Vrata med Sredozemljem in Srednjo Evropo = Ocra. The gateway between the Mediterranean and Central Europe. Ljubljana 2009.
• Istenič, J. 2018. Roman bronze helmets from the Republican period and the Early Principate in Slovenia, Arheološki vestnik 69: 277-334.
• Istenič, J. 2019. Roman military equipment from the river Ljubljanica / Rimska vojaška oprema iz reke Ljubljanice, Katalogi in monografije 43, Ljubljana.
• Istenič, J., B. Laharnar, J. Horvat ur. 2015. Evidence of the Roman army in Slovenia = Sledovi rimske vojske na Slovenskem. Ljubljana: Narodni muzej Slovenije.
• Martin-Kilcher S. 2011. Römer und gentes Alpinae im Konflikt – archäologische und historische Zeugnisse des 1. Jahrhunderts v. Chr. V: G. Moosbauer, R. Wiegels (ur.), Fines imperii – imperium sine fine?, Osnabrücker Forschungen zu Altertum und Antike-Rezeption 14, Rahden, 27-62.
• Miškec, A. 2003. The Early Romanisation of the Southeastern Alpine Region in the Light of Numismatic Finds. Arheološki vestnik 54: 369-379.
• Slapšak, B. 2003. O koncu prazgodovinskih skupnosti na Krasu. Arheološki vestnik 54: 243-257.
• Šašel, J. 1992, Opera selecta. Situla 30, Ljubljana.
• Šašel Kos, M. 1997. The End of the Norican Kingdom and the Formation of the Provinces of Noricum and Pannonia. V: B. Djurić, I. Lazar ur. Akten des IV. internationalen Kolloquiums über Probleme des provinzialrömischen Kunstschaffens, Situla 36, Ljubljana: 21-42.
• Šašel Kos, M. 2000. Caesar, Illyricum, and the hinterland of Aquileia. V: G. Urso (ur.), L’ultimo Cesare, Roma: 277-304.
• Šašel Kos, M. 2005. Appian and Illyricum, Situla 43, Ljubljana.
• Tassaux, F. 2004. Les importations de l’Adriatique et de l’Italie du nord vers les provinces danubiennes de César aux Sévères. V: G. Urso ur., Dall’Adriatico al Danubio, Pisa: 167-205.

Cilji in kompetence

S pojmom “romanizacija” se danes označuje kompleksne procese stapljanja rimsko-mediteranskih in avtohtonih kultur. Odvisno od zgodovinskih okoliščin je imela vključitev v rimsko državo na posameznih območjih različne učinke, lahko je pomenila prelom ali kontinuiteto. Rimska država se kaže kot zelo prilagodljiva in z veliko močjo integracije. Glavni namen predmeta je predstaviti zapletene postopne spremembe, ki so potekale od konca 3. st. pr. Kr. do 1. st. po Kr. na ožjem geografskem območju, to je v srednji Evropi in Balkanskem polotoku. To pomeni obdobje od prvih stikov domorodnih skupnosti z Rimljani preko vključitve v rimsko državo do stabilizacije rimske oblasti in prevzemanja različnih aspektov rimske kulture. Vključena so pomembna vprašanja, kot vojaška zgodovina, upravna organizacija, trgovski in prometni tokovi, kronologija.

Predvideni študijski rezultati

Predvideni študijski rezultat je samostojna pisna naloga v obliki znanstvenega članka.

Načini ocenjevanja

Daljši pisni izdelek (70 %), javni nastop ali predstavitev (20 %), končno ocenjevanje (pisni/ustni izpit) (10 %).