Vsebina

Časovno obsežna (od konca 10. stol. do danes) in vsebinsko raznorodna problematika predmeta (zgodovina slovenskega jezika, razvoj in sodobno stanje slovenskih narečij, oblikovanje skupnega slovenskega knjižnega jezika) bo razdeljena na več ožjih vsebinskih sklopov:

Uvodni del:

• predstavljeni bodo različni metodološki pristopi k obravnavi zgodovine jezika in sodobnih narečij, temeljni dosežki (slovenskega) jezikoslovja na tem področju ter vključenost raziskav slovenskega jezika v mednarodne geolingvistične raziskave (Slovanski in Evropski lingvistični atlas).

Pregled zgodovine slovenskega jezika od 10. stol. do sodobnih narečij (z jezikoslovno analizo zgodovinskih dokumentov, napisanih v slovenskem jeziku).

• Narečne osnove za nastanek slovenskega knjižnega jezika v 16. stol., ustalitev (osrednje) knjižne norme sredi 19. stoletja in nadaljnji obstoj pokrajinskih različic (slovenskega) knjižnega jezika.
• Klasifikacija sodobnih slovenskih narečij (delitev na narečne skupine, narečja in govore; kriteriji in terminologija) ter osnovne značilnosti posameznih narečnih skupin s potrditvijo na primeru avtentičnih narečnih besedil.
• Funkcijskozvrstna razčlenjenost sodobnih slovenskih narečij (vsakdanja praktičnosporazumevana zvrst, umetnostna prozna in verzna besedila slovstvene folklore, strokovna zvrst z narečno terminologijo, publicistična besedila, lastna imena).
• Sodobni problemi narečjeslovja: obstoj t. i. tradicionalnih narečij, nastajanje govorjenih različkov med narečjem in knjižnim pogovornim jezikom z različno stopnjo približanosti enemu ali drugemu sistemu.

Poleg glavne izvajalke bodo pri predmetu lahko sodelovali tudi gostujoči predavatelji in predavateljice, predvsem sodelavci Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.

Seminarji

• Seminarji potekajo vzporedno s predavanji in se navezujejo na posamezne tematske sklope predavanj. Poudarek je na študijskem poglabljanju v dele predvidene učne snovi, izbrane glede na ožje študijske interese posameznega študenta ali študentke (seminarsko delo je lahko del besedila nastajajočega doktorskega dela).
• V njegovem okviru bodo študentje in študentke samostojno posneli in zapisali narečno besedilo, ga analizirali s sinhronega in diahronega vidika ter ugotavljali sprejemanje nenarečnih in tujejezičnih prvin in vzroke zanje. V okviru seminarske naloge se bodo študentje in študentke lahko odločili tudi za kako drugo temo s področja dialektoloških raziskav slovenskega jezika: raziskovali bodo lahko npr. ledinska in hišna imena, ki prav tako izkazujejo kulturno zgodovino raziskovanega področja, različne jezikovne stike ipd., ali zgodovinske dokumente, napisane v slovenskem jeziku (torej teme s področja zgodovinske dialektologije).

Povezava z drugimi predmeti

• Predmet je tesno povezan s študijem drugih jezikoslovnih in humanističnih ved (npr. s študijem etnologije, zgodovine, arheologije).

Temeljni literatura in viri

Temeljna:

• Logar, Tine (1993): Slovenska narečja: Besedila. Ljubljana: Mladinska knjiga (Zbirka Cicero).
• (1996): Dialektološke in jezikovnozgodovinske razprave. (Ur. Karmen Kenda-Jež), Ljubljana: ZRC SAZU.
• Klinar, Klemen, Škofic, Jožica, Šekli, Matej, Piko-Rustia, Martina (2012): Metode zbiranja hišnih in ledinskih imen: projekt FLU-LED v okviru Operativnega programa Slovenija–Avstrija 2007–2013. Jesenice, Gornjesavski muzej.
• Orožen, Martina (1996): Oblikovanje enotnega slovenskega knjižnega jezika v 19. stoletju. Ljubljana: FF.
• Orožen, Martina (1996): Poglavja iz zgodovine slovenskega knjižnega jezika (od Brižinskih spomenikov do Kopitarja. Ljubljana: FF.
• Ramovš, Fran (1935): Historična gramatika slovenskega jezika VII: Dialekti. Ljubljana.
• Ramovš, Fran (1936): Kratka zgodovina slovenskega jezika I. Ljubljana.
• Rigler, Jakob (2001): Zbrani spisi 1: Jezikovnozgodovinske in dialektološke razprave. (Ur. Vera Smole), Ljubljana: Založba ZRC.
• Škofic, Jožica (ur.) (2011), Slovenski lingvistični atlas. 1, Človek (telo, bolezni, družina). 1. Atlas: [(= SLA 1.1)], 2. Komentarji: [(= SLA 1.2)], (Zbirka Jezikovni atlasi). Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU.

Dopolnilna:

• Greenberg, Marc L. (2000): A Historical Phonology of the Slovene Language. Heidelberg.
• Hafner, Stanislaus, Prunč, Erich (ur.) (1982): Thesaurus der slowenischen Volkssprache in Kaernten 1: A- bis B-. Wien.
• Jakop, Tjaša (2008): Dvojina v slovenskih narečjih, (Zbirka Linguistica et philologica, 21). Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU.
• Kenda-Jež, Karmen, Smole, Vera (1996): Dosedanje delo in bližnji načrti Mednarodne komisije za sestavo Slovanskega lingvističnega atlasa (OLA). Slavistična revija 44, št. 1, str. 94–105, Ljubljana.
• Karničar, Ludwig (1990): Der Obir-Dialekt in Kaernten. Wien.
• Kenda-Jež, Karmen, Gliha Komac, Nataša (2007): Shranili smo jih v bančah: slovarski prispevek k poznavanju oblačilne kulture v Kanalski dolini = contributo lessicale alla conoscenza dell’abbigliamento in Val Canale. Ukve: S.K.S. Planika Kanalska dolina; [s. l.]: Slori: ATS Od me-je; Ljubljana: Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU: = Istituto per la lingua slovena “Fran Ramovš” CRS ASSA.
• Koletnik, Mihaela (2001): Slovenskogoriško narečje. Maribor: Slavistično društvo, Zora 12.
• Koletnik, Mihaela (2008): Panonsko lončarsko in kmetijsko izrazje ter druge dialektološke razprave, (Mednarodna knjižna zbirka Zora, 60). Maribor: Mednarodna založba Oddelka za slovanske jezike in književnosti, Filozofska fakulteta.
• Logar, Tine (1981): Izhodiščni splošnoslovenski fonološki sistem. Fonološki opisi srpskohrvatskih /hrvatskosrpskih, slovenačkih i makedonskih govora, obuhvačenih opšteslovenskim lingvističkim atlasom. Sarajevo: ANU BiH, 29–33. (Ponovno objavljeno v: Dialektološke in jezikovnozgodovinske razprave, ur. Karmen KENDA-JEŽ. Ljubljana: ZRC SAZU, ISJ FR, 1996, 243–247.)
• Novak, Franc (1996): Slovar beltinskega prekmurskega govora. Drugo, popravljeno in dopolnjeno izdajo priredil in uredil Vilko Novak, Murska Sobota: Pomurska založba.
• Merše, Majda, Jakopin, Franc, Novak, France (1992): Fonološki sistem knjižnega jezika slovenskih protestantov. Slavistična revija 40, št. 1–2, Ljubljana.
• Orožen, Martina (1988): Narečje in knjižni jezik. Seminar slovenskega jezika, literature in kulture: Zbornik predavanj 24, Ljubljana: Filozofska fakulteta, str. 5–17.
• Orožen, Martina (1990): Konzonantski sklopi v slovenskem jeziku. Zbornik Matice srpske za filologiju i lingvistiku 33, Novi Sad, str. 345–350.
• Orožen, Martina (1994): Odvisnost narečnega besedišča in načina upovedovanja (izražanja) od spreminjajočega se načina življenja. Naš živi jezik = Traditiones: Zbornik Inštituta za slovensko narodopisje 23, str. 79–86.
• Orožen, Martina (2000), Raziskovanje zgodovinskega razvoja slovenskega knjižnega jezika: pogled v čas in prostor našega samozavedanja in uzaveščanja, Zbornik SDS 10: Slovensko jezikoslovje danes in jutri, Ljubljana: SDS, str. 142–154.
• Ramovš, Fran (1924): Historična gramatika slovenskega jezika II: Konzonantizem. Ljubljana.
• Ramovš, Fran (1952): Morfologija slovenskega jezika: Skripta, prirejena po predavanjih prof. Fr. Ramovša v l. 1947/48, 48/49. Ljubljana.
• Rigler, Jakob (1963): Južnonotranjski govori. Ljubljana: SAZU.
• Rigler, Jakob (1968): Začetki slovenskega knjižnega jezika. Ljubljana: SAZU.
• Smole, Vera (2000): Uvod v slovensko dialektologijo. Ljubljana: Filozofska fakulteta (Skripta).
• Smole, Vera (2002): Vokalizem, naglas, konzonantizem. Ljubljana: Filozofska fakulteta (Skripta).
• Steenwijk, Han (1992): The Slovene Dialect of Resia: San Giorgio. Amsterdam – Atlanta.
• Šekli, Matej (2004), Jezik, knjižni jezik, pokrajinski oz. krajevni knjižni jezik: genetskojezikoslovni in družbenojezikovni pristop k členjenju jezikovne stvarnosti: (na primeru slovenščine). V: Aktualizacija jezikovnozvrstne teorije na Slovenskem: členitev jezikovne resničnosti, (Obdobja, Metode in zvrsti, 22). Ljubljana: Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete, str. 41–58.
• Šekli, Matej (2008): Zemljepisna in osebna lastna imena v kraju Livek in njegovi okolici. (Linguistica et philologica, 22). Ljubljana, Založba ZRC, ZRC SAZU.
• Šivic-Dular, Alenka (1988): Temeljna načela pri pisanju slovenskih zemljepisnih imen. Jezik in slovstvo, XXXIV/1–2, 3–14.
• Škofic, Jožica (2001): Govorica jih izdaja: Skica govora kovaške Krope. Kropa: Tomco.
• Tominec, Ivan (1964): Črnovrški dialekt: Kratka monografija in slovar, Ljubljana: SAZU.
• Weiss, Peter (1998): Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami: Poskusni zvezek (A–H). Ljubljana: ZRC SAZU (zbirka Slovarji).
• Zorko, Zinka (1995): Narečna podoba Dravske doline, Maribor: Kulturni forum.
• Zorko, Zinka (1998): Haloško narečje in druge dialektološke študije. Maribor: Slavistično društvo, Zora 6.
• Zorko, Zinka, Koletnik, Mihaela (ur.) (1999): Logarjev zbornik: Referati s 1. mednarodnega dialektološkega simpozija v Mariboru. Maribor: Slavistično društvo, Zora 8.

Cilji in kompetence

Študentke in študentje se bodo seznanili z razvojem slovenskega jezika in z njegovo postopno narečno razcepljenostjo, spoznavali bodo znotraj- in zunajjezikovne vzroke zanjo, posledične probleme pri oblikovanju skupnega knjižnega jezika in obstoj (zgodovinskih) pokrajinskih različic slovenskega knjižnega jezika. Spoznali bodo sodobno klasifikacijo slovenskih narečij, njihove osnovne značilnosti na vseh jezikovnih ravninah (s posebnim poudarkom na glasovju in besedju), različne razvojne stopnje kot osnovo za rekonstrukcijo zgodovine slovenskega in slovanskih jezikov. Narečja bodo obravnavana tudi s stališča socialne zvrstnosti – z opozorilom na jezikovne različke med narečji (krajevnimi govori) ter knjižno pogovorno in zborno zvrstjo. Študentje in študentke bodo spoznavali, da so narečja (in pokrajinske različice pogovornega jezika) za večino Slovenk in Slovencev prvi materni jezik, na katerem je (tudi) mogoče graditi zavest o jezikovni, kulturni in narodni pripadnosti.

Predvideni študijski rezultati

Študentke in študentje se bodo naučili metod zbiranja, zapisovanja ter analiziranja (na sinhroni in diahroni ravnini) narečnega gradiva. Pridobili bodo sistemski pogled na jezik in njegovo socialnozvrstno (in funkcijskozvrstno) razčlenjenost ter vedeli, kako je za vsak govorni položaj potrebna izbira primernega jezikovnega koda – tudi tako, da raziskovalec ne vpliva na jezik/govor narečnega informanta. Pridobljeno znanje bodo znali uporabljati v analizah narečnega splošnosporazumevalnega, strokovnega, slovstvenofolklornega in lastnoimenskega gradiva, in sicer tako sodobnega kot izpričanega v zgodovinskih dokumentih.

Slušatelji in slušateljice znanje, pridobljeno pri predmetu, uporabijo pri pisanju znanstvenega teksta, ki lahko služi kot osnutek poglavja disertacije ali znanstvenega članka.

Načini ocenjevanja

Daljši pisni izdelek (60 %), javni nastop ali predstavitev (20 %), končno ocenjevanje (ustni ali pisni izpit) (20 %).