OPIS PREDMETA

Dramatika in etika


Program:

Primerjalni študij idej in kultur (3. stopnja)

Modul:
Slovenske študije – tradicija in sodobnost

Koda predmeta: 88

Letnik: Brez letnika


Nosilec
Red. prof. dr. Krištof Jacek Kozak

ECTS: 6

Obseg: predavanja 60 ur, seminar 30 ur

Vrsta predmeta: izbirni

Jeziki: slovenščina

Metode poučevanja in učenja: predavanja, seminar

Cilji in kompetence

Cilj predmeta je seznaniti študentke in študente z razmerjem, ki zadnje čase zaseda pozornost literarnih teoretikov: z razmerjem književnosti in etike oziroma, v konkretnem primeru, z literarno nadvrsto, dramatiko. Študentke in študentje bodo tako spoznali osrednja izhodišča za filozofski premislek o etiki – hkrati še z moralno in deontološko razsežnostjo – vse od začetkov (denimo pri Aristotelu) pa do sodobnosti, ko se je ta odnos v času postmodernizma zapletel prav zaradi njegovega relativističnega pristopa do sveta in (posledično) družbe ter človeka.

 

Namen predmeta je opozoriti na bistveno vez, ki jo je z etiko vzpostavila prav dramatika, saj je kot edina izmed vseh treh literarnih nadvrst ključno vezana na etični razmislek. Diahroni pregled pomembnejše svetovne dramatike bo služil kot temelj za filozofsko nadgradnjo, ki ji bo sledila.

 

Pogoji za vključitev v delo oz. za opravljanje študijskih obveznosti

Ni potrebno.

 

Vsebina

1. Teoretični nastavki za razmislek o etiki

  • Osnovni mejniki v razvoju filozofske misli o etiki (od Aristotela, preko srednjega do novega veka in Descartesa, Leibniza, Hegla, Kierkegaarda, Lévinasa…).

 

2. Aplikacija teorije na prakso začenši s tragedijo in premislekom o tej literarni podvrsti z etičnega vidika (še posebej z ozirom na teorije rehabilitacije tragedije)

 

3. Pregled drugih dramskih podvrst skozi čas in izmera njihovih razmerij do etike (različne dobe so razvile različne dramske podvrste, vprašanje pa je njihov odnos do etičnega)

 

4. Osnovna razmerja etičnega do religioznega, moralnega, estetskega itd.

 

5. Glavni nosilci etičnega v dramatiki (poglobljen razmislek o tem, kdo pravzaprav je etični movens v dramatiki – so to proto- ali antagonisti, sta to morda zbor ali deus ex machina?

 

6. Razmislek o sodobnem razmerju med etiko in dramatiko glede na zadnje stanje sveta

 

7. Premislek o tem, kam lahko svet s tako “etiko” vodi in kako se to kaže ravno v dramatiki

 

Temeljna literatura in viri

  • Adamson, J. idr. ur., 1998. Renegotiating Ethics in Literature, Philosophy, and Theory. Cambridge: Cambridge UP.
  • Aristotel. 1982. Poetika. Ljubljana: Cankarjeva založba.
  • Aristotel. 2002. Nikomahova etika. Ljubljana: Slovenska matica.
  • Badiou, Alain. 1982. Théorie du Sujet. Paris: Seuil.
  • Benjamin, Walther. 1977. The Origin of German Tragic Drama. London: NLB.
  • Eagleton, Terry. 2003. Sweet Violence: The Idea of the Tragic. Oxford; Malden, MA: Blackwell: 1-22, 203-240.
  • Eskin, M. 2005. “Introduction: The Double “Turn” to Ethics and Literature?” V: Poetics Today 25/4, 557-72.
  • Eskin, M., ur. 2005. “Literature and Ethics.” V: Poetics Today 25/4.
  • George, Stephen K., ur. 2005. Ethics, literature, and theory: an introductory reader. Lanham, Md.: Rowman & Littlefield.
  • Halwani, Raja. 1998. “Literary Ethics.” V: The Journal of Aesthetic Education 32/3, 19-32.
  • Hegel, G. W. F. 2001. Predavanja o estetiki : dramska poezija. Ljubljana: Društvo za teoretsko psihoanalizo.
  • Kozak, Krištof J. 2003. O tragičnem danes – iz perspektive subjekta in situacije. Primerjalna književnost 26/2.
  • – – -. 2004. Privlačna usodnost: subjekt in tragedija. Ljubljana: MGL.
  • Lévinas, Emmanuel. 1965, Totalité et Infini: Essai sur l’Extériorité. The Hague: Martinus Nijhoff.
  • Lukács, György. 1981. Entwicklungsgeschichte des Modernen Dramas. Ed. Frank Benseler. Darmstadt: Luchterhand.
  • – – -. 1974. The Metaphysics of Tragedy. Soul and Form. Georg Lukács. London: Merlin Press: 152-74.
  • Nietzsche, Friedrich. 1995. Rojstvo tragedije iz duha glasbe. Ljubljana: Karantanija.
  • Seneca, Lucius Annaeus. 2004. Pisma prijatelju Luciliju. Ljubljana: Modrijan.
  • Plotin. 2016. Zbrani spisi. Ljubljana: Slovenska matica.
  • Taylor, Charles. 1989. The Surces of Self. The Making of the Modern Identity. Cambridge: Harvard University Press.
  • Zima, Peter. V. 2002. Theorie des Subjekts: Subjektivität und Identität zwischen Moderne und Postmoderne. Tübingen: Francke.

 

Načini ocenjevanja

Obveznosti študentov sestojijo iz aktivne udeležbe na predavanjih in seminarskih vajah, torej iz sprotnega prebiranja študijske literature in diskusijskih prispevkov. Ocena pri predmetu se oblikuje na podlagi študentkine in študentove aktivnosti oziroma udeležbe v diskusijah ter ocene zaključne oziroma izpitne naloge, ki je obsežnejša, samostojna raziskovalna naloga.

IZBIRNI PREDMETI MODULA Z NOSILCI IN NOSILKAMI

Beseda-glasba-ritual ǀ

Doc. dr. Metoda Kokole,

ECTS: 6

Dediščine, dediščinski procesi in prakse ǀ

Doc. dr.Špela Ledinek Lozej,

ECTS: 6

Dramatika in etika ǀ

Red. prof. dr. Krištof Jacek Kozak,

ECTS: 6

Ekokultura: živali in narava v folklori, literaturi in kulturi ǀ

Izr. prof. dr. Marjetka Golež Kaučič,

ECTS: 6

Folklorni obrazci v kulturi in družbi ǀ

Doc. dr.Saša Babič,

ECTS: 6

Govorica predmetov – poglavja iz materialne kulture Slovencev ǀ

Red. prof. dr. Maja Godina Golija,

ECTS: 6

Ljudsko in umetno – folkloristični in medbesedilni vidiki ǀ

Izr. prof. dr. Marjetka Golež Kaučič,

ECTS: 6

Ritualnost ǀ

Izr. prof. dr. Marjetka Golež Kaučič,

ECTS: 6

Slovenski izseljenci med tradicijo in sodobnostjo ǀ

Izr. prof. dr. Marina Lukšič Hacin,

ECTS: 6

Vloga ženske v slovenski družbi in kulturi ǀ

Izr. prof. dr. Mirjam Milharčič Hladnik,

ECTS: 6