Pogoji za vključitev v delo oz. za opravljanje študijskih obveznosti:

Ni posebnih pogojev.

Vsebina:

Predmet bo analiziral kompleksen odnos med literarno in likovno umetnostjo, torej med literaturo na eni ter arhitekturo, kiparstvom in slikarstvom na drugi strani. Najprej bo prikazal, kako se je razmerje med temi umetnostmi razvijalo od antike do danes in kako so nanj vplivali različni statusi posameznih umetnosti: že v srednjem veku tradicionalno visok status literature in arhitekture ter šele v novem veku povzdignjen status slikarstva in kiparstva. V nadaljevanju bo predmet predstavil glavne načine, na katere so literati uporabljali likovnoumetnostne teme, in glavne načine, na katere so likovni umetniki uporabljali literarnoumetnostne teme. Tovrsten historični in zvrstni pregled bo pokazal na tista stičišča med literarno in likovno umetnostjo, ki so bistvena za umetniškost literarne oziroma likovne umetnine.

Temeljni literatura in viri:

• Barthes, Roland. Mythologies. Paris: Seuil, 1957.
• Burke, Peter. Eyewitnessing. The Uses of Images as Historical Evidence. London: Reaktion Books, 2014.
• Guieu, Jean-Max in Alison Hilton, ur. Emile Zola and the Arts. Washington: GeorgeTown University Press, 1988.
• Sitzia, Emilia. Art in Literature, Literature in Art in 19th Century France. Newcastle: Cambridge Scholars Publishing, 2012.
• Vidmar Luka. Likovnoumetnostna tematika v romanu S poti Izidorja Cankarja. Primerjalna književnost 30.2 (2007): 123−138.
• Vidmar, Luka. Ljubljana kot novi Rim. Akademija operozov in baročna Italija. Ljubljana: SAZU (Biblioteka 15), 2013.
• Wagner, Peter: Reading Iconotexts. From Swift to the French Revolution. London: Reaktion Books, 1995.
• Wagner, Peter, ur. Icons, Texts, Iconotexts. Essays on Ekphrasis and Intermediality. Berlin, New York: de Gruyter, 1996.

Cilji in kompetence:

Študentke in študenti bodo razbirali različne načine interakcij med literarno in likovno umetnostjo ter tako poglabljali razumevanje vloge umetniškega ustvarjanja v človeški družbi. Pri tem bodo usvojili interdisciplinarne metodološke postopke, potrebne za preučevanje tega vprašanja.

Predvideni študijski rezultati:

Slušatelji in slušateljice znanje, pridobljeno pri predmetu, uporabijo pri pisanju znanstvenega teksta, ki lahko služi kot osnutek poglavja disertacije ali znanstvenega članka.

Metode poučevanja in učenja:

Oblike dela:

• Frontalna oblika poučevanja
• Delo v manjših skupinah oz. v dvojicah
• Samostojno delo študentov
• e-izobraževanje

Metode (načini) dela:

• Razlaga
• Razgovor/ diskusija/debata
• Delo z besedilom
• Proučevanje primera

Načini ocenjevanja:

• Daljši pisni izdelki 70 %
• Javni nastop ali predstavitev 20 %
• Aktivna udeležba na predavanjih in seminarjih 10 %.