Vsebina

Uvodne teoretske razdelave:

• Spoznavanje kategorialnega aparata, problematizacija in utemeljitev osnovnih pojmov in spoznavanje razlik v njihovi rabi v različnih teorijah;
• Spoznavanje različnih raziskovalno metodoloških pristopov in njihove rabe;
• Predstavitev osnovnih, za raziskovanje migracij relevantnih, raziskovalnih spoznanj.

Zgodovinski oris slovenskega izseljenstva:

• Opredelitev migracij (teoretični vidik) in pregled virov ter literature;
• Pravni vidiki (izseljenske in priseljenske zakonodaje);
• Demografski vidiki migracij;
• Analiza spolne, starostne, izobrazbene, poklicne sestave izseljencev;
• Geografski vidik izseljevanja (smeri izseljevanja);
• Vzroki in posledice izseljevanja;
• Odnos matičnega prostora (oblasti, cerkve, razmišljajočih posameznikov) do izseljevanja;
• Človeški in socialni položaj priseljencev v novih okoljih;
• Organiziranost življenja v novih okoljih (društvena organiziranost, izdajateljska dejavnost, izseljensko šolstvo ipd.);
• Prispevek Slovencev novemu okolju (na delovnem, kulturnem, znanstvenem itn. področjih); stiki med izseljenskim svetom in domovino;
• Vpetost oz. primerjave z migracijskimi procesi v svetu.

Antropološko – sociološki vidiki slovenskega izseljenstva oziroma migracij:

• Primerjalna obravnava oblikovanja etnične identitete in njene manifestacije v vsakdanjem življenju v prvih in vseh nadaljnjih generacijah izseljenih Slovencev po različnih kontinentih oziroma državah v sinhroni in diahroni perspektivi;
• Povratništvo (problemi prilagajanja na izvorno okolje);
• Vmestitev v različne kontekste po vseh segmentih družboslovne analize.

Slovenska izseljenska književnost:

• Zgodovinski pregled od zgodnjih izseljenskih literarnih oblik v 19. stoletju;
• Razcvet slovenske izseljenske književnosti v dvajsetih in tridesetih letih 20. stoletja;
• Suvereni razvoj t. i. zdomske literature v 2. polovici 20. stoletja;
• Nastop slovenskega literarnega povratništva po letu 1990;
• Problem getoizacije izseljenske književnosti v slovenski literarni zgodovini;
• Vprašanje literarne dvojezičnosti zdomskih avtorjev;
• Sodobni problemi književnega ustvarjanja v izseljenstvu.

Temeljni literatura in viri

• Anderson, Benedict. Zamišljene skupnosti: o izvoru in širjenju nacionalizma. Prev. Alja Brglez Uranjek in Andrej Kurillo, spremna beseda Jože Vogrinc. Nova, razširjena izd. Ljubljana: Studia humanitatis, 2007.
• Bade, Klaus J. 2005. Evropa v gibanju. Ljubljana: Založba /*c
• Castles, S. in M.J. Miller. 1998. The Age of Migration: International Population Movements in the Modern World. London.
• Čebulj Sajko, Breda. 1999. Etnologija in izseljenstvo. Ljubljana.
• Drnovšek, Marjan. 1991. Pot slovenskih izseljencev na tuje. Ljubljana.
• Drnovšek, Marjan. 1998. Usodna privlačnost Amerike. Ljubljana.
• Kalc, Aleksej, Milharčič Hladnik, Mirjam in Žitnik, Janja. 2020. Doba velikih migracij na Slovenskem. Ljubljana.
• Klinar, Peter. 1976. Mednarodne migracije. Ljubljana.
• Lukšič – Hacin, Marina. 1995. Ko tujina postane dom, Ljubljana.
• Lukšič – Hacin, Marina. 1999. Multikulturalizem in migracije, Ljubljana.
• Lukšič – Hacin, Marina. 2001. Zgodbe in pričevanja: Slovenci na Švedskem, Ljubljana.
• Lukšič – Hacin, Marina. 2018. Refugees as a part of the global socio-political-economic migration triangle of causality. V: Igor Ž. (ur.), et al. The disaster of European refugee policy: perspectives from the “Balkan route”. Newcastle upon Tyne: Cambridge Scholars Publishing: 55-65.
• Lukšič – Hacin, Marina. 2018. Selitvena dinamika slovenskega prostora v zgodovinski perspektivi. Dve domovini: razprave o izseljenstvu: 55-72.
• Malačič, Janez. 1984. Demografske razmere v Sloveniji. Teorija in praksa, 21/7-8.
• Šifrer, Živko. 1962. Izseljevanje s slovenskega ozemlja. Prikazi in študije, 8/2, Ljubljana.
• Šmitek, Zmago. 1986. Klic daljnih svetov. Ljubljana.
• Žigon, Zvone. 2001. Iz spomina v prihodnost: Slovenska politična emigracija v Argentini.
• Žitnik, Janja in Helga Glušič ur. 1999. Slovenska izseljenska književnost 1, 2, 3. Ljubljana.

Cilji in kompetence

Seznaniti slušateljice in slušatelje z zgodovinskim, sociološkim in etnološkim vidikom izseljevanja in življenja Slovenk in Slovencev v novih okoljih. Poseben poudarek bo na njihovem kulturnem delovanju, literarnem ustvarjanju, ohranjanju etnične identitete, negovanju slovenske materialne in kulturne tradicije v izseljenstvu ter izvirnem prispevku izseljenske ustvarjalnosti v kulturno zakladnico matičnega naroda na eni strani in multikulturne družbe v priseljenski deželi na drugi strani. Predavanja bodo temeljila na avtentičnem gradivu, primarni literaturi in rezultatih lastnih empiričnih raziskav. Poleg tega se bodo slušateljice in slušatelji seznanjali s teoretičnimi vidiki migracijskih študij in sodobno metodologijo raziskovanja migracij. Interdisciplinarna zasnova predmeta zagotavlja vsestranski vpogled v problematiko slovenskega izseljenstva, ki bo umeščena v širši migracijski kontekst.

Predvideni študijski rezultati

Slušatelji in slušateljice znanje, pridobljeno pri predmetu, uporabijo pri pisanju znanstvenega teksta, ki lahko služi kot osnutek poglavja disertacije ali znanstvenega članka.

Načini ocenjevanja

Daljši pisni izdelek (60 %), javni nastop ali predstavitev (20 %), končno ocenjevanje (ustni ali pisni izpit) (20 %).