Dekanja Podiplomske šole ZRC SAZU, red. prof. dr. Jelica Šumič Riha je v petek, 24. marca 2023, promovirala 10 novih doktorjev in doktoric znanosti, ki so znanstveni naziv pridobili na doktorskem študijskem programu 3. stopnje Primerjalni študij idej in kultur.

Andrej Magdič je na modulu Tisočletja med Jadranom in Podonavjem postal doktor znanosti z disertacijo: »Arheološka interpretacija dravske ravni in okoliških vzpetin v zgodnjem srednjem veku«. Mentor: izr. prof. dr. Benjamin Štular. Zagovor je opravil z oceno summa cum laude.

Tadej Kralj je na modulu Slovenske študije – tradicija in sodobnost postal doktor znanosti z disertacijo: »Raba slovenskega jezika pri predstavnikih slovenske skupnosti v Torontu«. Mentorici: doc. dr. Nataša Gliha Komac in red. prof. dr. Marjetka Golež Kaučič.

Vesna Krmelj je na modulu Kulturna zgodovina postala doktorica znanosti z disertacijo: »Korespondenca Franceta Steleta kot vir in izhodišče za umetnostnozgodovinsko interpretacijo in zgodovino umetnostne zgodovine na Slovenskem«. Mentorja: doc. dr. Luka Vidmar, doc. dr. Franci Lazarini.

Aleš Rojc je na modulu Transformacije moderne misli – filozofija, psihoanaliza, kultura postal doktor znanost z disertacijo: »Vednost in resnica v Badioujevi filozofiji«. Mentorica: red. prof. dr. Alenka Zupančič.

Edvard Šefer je na modulu Kulturna zgodovina postal doktor znanosti z uspešno obrambo disertacije: »Kulturna zgodovina vadbenih oblik (Kat) daljnovzhodnih samoobrambnih borilnih veščin«. Mentor: prof. dr. Wojciech J. Cynarski.

Marko Levačić je na modulu Transformacije moderne misli – filozofija, psihoanaliza, kutlura postal doktor znanosti z disertacijo: »Ideologija in družbena vez«. Mentorica: red. prof. dr. Alenka Zupančič. Zagovor je opravil z oceno summa cum laude.

Anja Iskra je na modulu Kulturna zgodovina postala doktorica znanosti z disertacijo: »Kulturna politika in likovna umetnost v Mariboru v času nemške okupacije 1941-1945«. Mentorja: red. prof. dr. Oto Luthar, izr. prof. dr. Marjeta Ciglenečki. Zagovor je opravila z oceno summa cum laude.

Tina Berden je na modulu Tisočletja med Jadranom in Podonajvem postala doktorica znanosti z disertacijo: »Navport (Vrhnika) – arheološko najdišče Kočevarjev vrt«. Mentorica: izr. prof. dr. Jana Horvat.

Jernej Kusterle je na modulu Literatura v kontekstu postal doktor znanosti z disertacijo: »Estetika grdega v poeziji slovenske moderne«. Mentorja: red. prof. dr. Marko Juvan, doc. dr. Luka Vidmar.

Manca Černivec je na modulu Leksikologija, leksikografija, slovničarstvo postala doktorica znanosti z disertacijo: »Normativnost v enojezičnih splošnih razlagalnih slovarjih«. Mentorici: doc. dr. Nataša Gliha Komac, izr. prof. dr. Helena Dobrovoljc. Zagovor je opravila z oceno summa cum laude.

Foto: Marko Zaplatil

Vabimo vas na javno predavanje na modulu Leksikologija, leksikografija, slovničarstvo, ki ga bo imel dr. Alen Kalajdžija:

Kratek pregled zgodovine bosanskega jezika.

Bosanski jezik kot eden od južnoslovanskih jezikov ima tradicijo knjižnojezikovnega ustvarjanja od 12. stoletja dalje. Kot izhodiščni dokument in hkrati prvi in najstarejši srednjejužnoslovanski štokavski narodni dokument je Listina kulina bana, ki je nastala 29. 8. 1189 in je hkrati diplomatski dokument ter dokument, ki priča o organizaciji srednjeveške bosanske države. Zato je običajno, da se ta spomenik uporablja kot začetek pismenosti, ki priča o uporabi t. i. narodnega bosanskega jezika, čeprav med znanstveniki obstajajo različna mnenja glede še enega srednjeveškega bosanskega spomenika ‒ Humaške plošče, za katero ena skupina raziskovalcev meni, da je nastala konec 10. in v začetku 11. stoletja, medtem ko druga skupina meni, da je nastala tudi v 12. stoletju. V obdobju od najstarejšega ohranjenega spomenika do danes se običajno uporabljata dve periodizaciji bosanskega jezika: zunajjezikovna, ki spremlja družbeno-zgodovinske okoliščine, v katerih se je ta jezik razvijal, in notranjejezikovna, ki govori o imanentnih jezikovnih merilih, ki potrjujejo notranjo jezikovno zakonitost. Glede na navedeno zunajjezikovno zasnovana periodizacija obsega pet obdobij razvoja bosanskega jezika, medtem ko notranjejezikovna obsega tri, z možnimi podobdobji, kar bo pojasnjeno na predavanju. Na podlagi predstavljenih obdobij razvoja se bo govorilo o najpomembnejših knjižnojezikovnih in kulturnih vidikih razvoja bosanskega jezika, ki so vplivali ne samo na to, kar bosanski jezik danes je, temveč tudi na to, kaj je pred tem predstavljalo posebne oblike uporabe tega jezika, od starobosanskega preko srednjebosanskega do novobosanskega obdobja. V tem kontekstu je treba poudariti pomembnost uporabe različnih grafičnih sistemov v zgodovini tega jezika, ki so sploh omogočili spremljanje razvoja tega jezika, in po podatkih, ki jih je pridobila bosanska filologija, gre za pet grafičnih sistemov: glagoljico, bosančico, arabico, latinico in cirilico. Prav tako je opazno, da so različna besedila, ki spadajo v različne umetniške in neumetniške žanre, odigrali pomembno vlogo pri zgodovinskem razvoju bosanskega jezika, kar je potrdilo ne samo družbeno-politično, temveč tudi kulturno-zgodovinsko tradicijo, ki predstavlja pomemben sloj literarno-jezikovne vsebine bosanske jezikovne prakse. Z uporabo kriterijev periodizacije, prisotnosti poligrafske pismenosti in žanrske raznolikosti bomo poskusili razložiti pestrost bosanske jezikovne identitete, ki jo spremljamo v prizmi zgodovinske dinamike.

Predavanje bo v bosanskem jeziku v ponedeljek, 27. marca 2023, ob 14. uri, po spletni seji ZOOM.

Dr. Alen Kalajdžija je leta 2002 diplomiral na Oddelku za bosanski, hrvaški in srbski jezik in književnost narodov Bosne in Hercegovine Filozofske fakultete Univerze v Sarajevu, kjer je leta 2007 magistriral, leta 2012 pa doktoriral. Krajši čas je poučeval v osnovni in srednji šoli ter sodeloval pri poučevanju bosanskega jezika na univerzah v Sarajevu, Mostarju, Tuzli, Zenici, Travniku, Novem Pazarju in Jedrenu (Edirne) v Turčiji. Večkrat se je strokovno izpopolnjeval v tujini (Wuerzburg in Erlangen).

Do zdaj je izdal štiri knjige:

• Omer Hazim Humo: Sehletul-vusul, Muzej Hercegovine; Grafija i leksika Sehletul-vusula (v soavtorstvu z Munirom Drkićem), Mostar, 2010.
• Refleksi jata u bosanskom alhamijado pjesništvu. Ikavski poetski manir, Institut za jezik, Edicija Radovi, knjiga 18, Sarajevo, 2013.
• Predstandardni idiom bosanske alhamijado literature, Institut za jezik Univerziteta u Sarajevu, Edicija Radovi, knjiga 24, Sarajevo, 2019.
• Etnolingvistički slojevi bosanske leksike: na primjeru građe iz jugoistočnobosanskog govornog tipa – lokalitet Pazalje, Institut za jezik Univerziteta u Sarajevu, Edicija Radovi, knjiga 28, Sarajevo, 2021.

Objavil je več kot 70 prispevkov in sodeloval na več kot 50 znanstvenih konferencah, simpozijih in okroglih mizah. Je soavtor znanstvene in strokovne razstave Slovom o slovu. Tragovima bosanske pismenosti (Črko za črko. Sledovi bosanske pismenosti). Bil je vodja več znanstvenih in strokovnih, domačih in mednarodnih projektov na Inštitutu za jezik Univerze v Sarajevu. Predsednik organizacijskega odbora je bil na treh znanstvenih konferencah. Sodeloval je na več deset strokovnih forumih in promocijah publikacij ter strokovnih seminarjih za učitelje bosanskega jezika v državi, regiji in tujini. Uredil je približno 30 izdaj znanstvenih knjig, revij in zbornikov ter bil recenzent znanstvenih monografij in znanstveno-strokovnih člankov za revije doma in v tujini. Recenziral je približno 20 učbenikov za predmet Bosanski jezik in književnost za osnovne in srednje šole v Bosni in Hercegovini. Dva mandata (2013–2021) je bil direktor Inštituta za jezik Univerze v Sarajevu. Trenutno je na Inštitutu znanstveni svetnik.

Vabljeni!

Vabimo vas na javno predavanje, ki ga bo na modulu Leksikologija, leksikografija, slovničarstvo, imel doc. dr. Boris Kern:

Spolno vključujoča raba jezika.

Za razvoj področja jezika in spola je bila v slovenskem prostoru pomembna javna razprava leta 1995, v okviru katere so nastale tudi prve smernice za spolno vključujočo rabo jezika Nekaj izhodiščnih prizadevanj za odpravo seksistične rabe jezika I. Ž. Žagarja in M. Milharčič Hladnik (1996). Od takrat je nastalo več smernic, ki so želele spolno asimetrijo v jeziku korigirati zlasti s sočasno rabo oblik za ženski in moški slovnični spol ter spolno nevtralnih možnosti. V zadnjih letih tovrstne smernice vključujejo tudi skupnost nebinarnih transspolnih oseb. Predavanje se bo poleg prikaza dosedanjih prizadevanj na tem področju osredotočilo zlasti na izzive, ki jih prinaša transsvključujoča raba jezika.

Predavanje bo v torek, 21. marca 2023, ob 16. uri, v sejni sobi ZRC SAZU, Novi trg 2, 1. nadstropje, Ljubljana.

Doc. dr. Boris Kern je raziskovalec v Leksikološki sekciji Inštituta za slovenski jezik Fran Ramovša ZRC SAZU. Ukvarja se z vprašanji sodobne leksikologije in leksikografije, besedotvorja, pomenoslovja, pravopisa in kvir jezikoslovja. V slovensko jezikoslovje je vpeljal stopenjsko besedotvorje, leta 2017 je pri Založbi ZRC izšla njegova znanstvena monografija Stopenjsko besedotvorje (Na primeru glagolov čutnega zaznavanja). Od leta 2021 je član Komisije za besedotvorje pri Mednarodnem slavističnem komiteju in vodja temeljnega raziskovalnega ARRS-projekta Kombinatorika besedotvornih obrazil v slovenščini. Kot raziskovalec sodeluje pri pripravi tretje izdaje Slovarja slovenskega knjižnega jezika (eSSKJ). Zanima ga družbeni vidik tako jezika kot slovaropisja, predvsem s stališča različnih marginaliziranih skupin, kot soorganizator je sodeloval pri Posvetu o terminologiji na področju invalidnosti (2018).

Vabljeni!

(vir fotografije)

Vabimo vas na predavanje, ki ga bo na modulu leksikologija, leksikografija, slovničarstvo, imela red. prof. dr. Erika Kržišnik:

O izbiblijski/izbiblični frazeologiji.

Izbiblijski ali izbiblični frazem? Katero je ustreznejše in zakaj?

Razmišljanje o izbiblijski/izbiblični frazeologiji v dvojem presega samo temo o viru te frazeologije, in sicer je treba pred tem reči nekaj o (1) ožjem, jezikoslovnem vprašanju, kaj je izcitatna frazeologija, kdaj je neka stalna tvorba izcitatni frazem – način sprejemanja, razumevanja (stopnja poznavanja zgodbe in izraza) in rabe (razlika med pomenom in besedilnim smislom); (2) širše kulturološkem vprašanju, v kateri in kolikšni del frazeološkega »zaklada« sodi izbiblijska frazeologija? – (a) Sveto pismo kot najpogostejši vir izcitatnih frazeološki enot; (b) mesto izbiblijske frazeologije v intelektualnem slovarju in leksikonu rojenih govorcev; (c) aktualizacija: eden najpogosteje rabljenih izbiblijskih frazemov v besedilih o predsedniških volitvah je bil frazem (biti) volk v ovčji koži/kožuhu/obleki/preobleki.

Izbiblijska frazeologija v slovenskih slovarjih: Slovar slovenskega knjižnega jezika, J. Keber: Slovar slovenskih frazemov. Poskus primerjave z besedilno rabo v korpusu slovenskega jezika (metaFida).

Predstavitev »rusko-slovanskega slovarja biblijskih citatov v razmerju do germanskih, romanskih, armenskega in gruzinskega jezika« (2019) Lepta biblejskoj mudrosti. Zbirka ponuja možnost ugotavljanja razlik, povezanih z izbiblijskimi citati in frazemi v jezikih tradicionalno katoliškega in tradicionalno pravoslavnega krščanskega sveta.

Predavanje bo v četrtek, 9. marca 2022, ob 17. uri, v sejni sobi ZRC SAZU, Novi trg 2, 1. nadstropje, Ljubljana.

Dr. Erika Kržišnik je redna profesorica na Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete. Temeljno področje njenega jezikoslovnega strokovnega in znanstvenega dela je frazeologija kot ena od jezikoslovnih ved, posebej frazeologija slovenskega jezika. V tem okviru se je največ ukvarjala s kreativno izrabo frazeoloških enot kot stalnih in idiomatičnih večbesednih izrazov, od besednozveznih do stavčnopovednih, v umetnostnih in medijskih besedilih, s frazeološkimi enotami kot konvencionaliziranimi jezikovnimi uresničitvami konceptualnih metafor in s kulturološkimi razsežnostmi frazeologije.

Vabljeni!

Vabimo vas na inavguracijsko predavanje, ki ga bo ob izvolitvi v naziv redne profesorice za področje krasoslovja imela dr. Stanka Šebela:

Krasoslovne raziskave za trajnostno rabo Škocjanskih jam kot svetovne dediščine.

Inavguracijsko predavanje bo v četrtek, 9. marca 2023, ob 11. uri, v Dvorani štirih letnih časov ZRC SAZU, Novi trg 4, 2. nadstropje, Ljubljana.

Škocjanske jame so vpisane v UNESCO svetovno dediščino od leta 1986. Javni zavod park Škocjanske jame, Slovenija, ki upravlja naravno vrednoto ima med svojimi dejavnostmi izpostavljen tudi monitoring spremljanja stanja v sistemu Škocjanskih jam kot tudi na površju parka.

V okviru aplikativnega projekta (L7-8268) Krasoslovne raziskave za trajnostno rabo Škocjanskih jam kot svetovne dediščine (2017 – 2021), ki sta ga so-financirala Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS in Javni zavod park Škocjanske jame smo partnerji v projektu (ZRC SAZU IZRK in MEIS d.o.o.) vzpostavili meritve mikro-klimatskih parametrov (T, atmosferski tlak, CO2, vlaga, ventilacija, gama radiacija) izvedli smo inventarizacijo favne v jami, izdelali model napovedovanja poplav v jami, opravili smo raziskave rasti in odstranjevanja lampenflore in opravili temeljne raziskave vezane na geologijo krasa in geomorfologijo. Prenos podatkov mikro-klime v realnem času omogoča direkten prikaz antropogene obremenitve jamskega okolja in opozorilo upravljavcu jam. Model napovedovanja poplav se je med projektom že izkazal kot zelo uporaben pri varovanju jamske infrastrukture in ljudi. Vpliv obiskovalcev na mikro-klimo Škocjanskih jam je predstavljen tudi v monografiji izdani pri založbi Elsevier v letu 2022. Čeprav je le-ta najbolj usmerjena na Postojnsko jamo in Predjamo, pa predstavlja pomembne smernice za trajnostno rabo vseh turističnih jam v Sloveniji kot primer dobre prakse. Naše meritve kažejo, da so Škocjanske jame z aktualnim številom obiskovalcev v ustreznih mejah trajnostne rabe. Vzpostavitev meritev jamske mikro-klime s sodobnimi senzorji in primerjava s številom obiskovalcev sta za Škocjanske jame pomembni za vzdrževanje trajnostnega turizma in ohranjanje jame. Rezultati so pomembni za upravljavce turističnih jam in predstavljajo promocijo raziskovanja in varovanja slovenskih jam tudi v svetovnem merilu.

Vljudno vabljeni!

Obveščamo vas, da bo v četrtek, 2. februarja 2023, ob 11. uri, Manca Černivec na doktorskem študijskem programu 3. stopnje Primerjalni študij idej in kultur, modul Leksikologija, leksikografija, slovničarstvo, javno zagovarjala doktorsko disertacijo z naslovom:

Normativnost v enojezičnih splošnih razlagalnih slovarjih.

Mentorica: doc. dr. Nataša Gliha Komac, somentorica: doc. dr. Helena Dobrovoljc.

Komisija: izr. prof. dr. Kozma Ahačič, izr. prof. dr. Nataša Jakop, doc. dr. Tina Lengar Verovnik.

Zagovor bo v Dvorani štirih letnih časov ZRC SAZU, Novi trg 4, 2. nadstropje, Ljubljana.

Vljudno vabljeni.

Vabljeni na predstavitev doktorske disertacije na študiju 3. stopnje Primerjalni študij idej in kultur v okviru obveznosti Samostojnega raziskovalnega dela III v 3. letniku študija. Doktorsko disertacijo bo pred oddajo v postopek ocenjevanja in zagovora predstavila študentka jezikoslovnega modula Eva Trivunović:

Biblijski frazemi v zgodovinskem slovaropisju: sinhroni in diahroni vidik.

Mentorica: doc. dr. Andreja Legan Ravnikar.

Komisija: prof. dr. Andreja Žele, doc. dr. Andreja Legan Ravnikar, izr. prof. dr. Nataša Jakop.

Predstavitev bo v ponedeljek, 30. januarja 2023, ob 14:30 uri v študentski sobi ZRC SAZU, Novi trg 2, 1. nadstopje, Ljubljana.

Udeležba ostalih študentk in študentov doktorskega študija Primerjalni študij idej in kultur na predstavitvah kolegov in kolegic je obvezna za opravljanje študijske obveznosti Raziskovalnega seminarja I (v 1. letniku) in Raziskovalnega seminarja II (v 2. letniku) in se bo beležila s prezenčno listo.

Vabljeni tudi drugi zainteresirani!

Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož, Mestna občina Ptuj, Inštitut za arheologijo ZRC SAZU in Podiplomska šola ZRC SAZU

vabijo na

predstavitev novih arheoloških odkritij na Panorami in prenovljene ureditve Panorame v okviru Arheološkega parka Poetovio.

V četrtek, 19. januarja 2023 ob 17. uri, v Slavnostni dvorani na Ptujskem gradu. Zaradi slabega vremena vodenje po Panorami, predvideno ob 16. uri, odpade.

O Panorami bodo govorile dr. Jana Horvat (ZRC SAZU in PS ZRC SAZU),  dr. Tina Berden (ZRC  SAZU), dr. Anja Ragolič (ZRC SAZU), Iva Ciglar (Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož) in Jasmina Krajnc (Mestna občina Ptuj). Zaradi slabega vremena vodenje po Panorami, predvideno ob 16. uri, odpade. V nadaljevanju bo po razstavi Vojna in mir: Arheološke raziskave na Panorami na Ptuju leta 2020 vodila avtorica Iva Ciglar.

Izkopavanja na Panorami leta 2020 so pripeljala do presenetljivega odkritja obzidja legijskega tabora. O Panorami pripovedujeta tudi dve trenutno odprti arheološki razstavi (Petovionski panteon v Salonu umetnosti ter Vojna in mir na Ptujskem gradu). V okviru evropskega projekta Transfer smo v letih 2020–2022 pripravili Načrt predstavitve arheoloških ostankov na Panorami in Načrt upravljanja Arheološkega parka Poetovio (Arheološko najdišče Panorama), v prenovi je predstavitev arheoloških sledov na Panorami.

V četrtek, 19. januarja 2023, ob 11. uri bo Simon Koblar, študent doktorskega študija 3. stopnje Okoljske in regionalne študije, imel predavanje z naslovom:

Zotero.

V splošnem velja konsenz, da uporaba orodij za upravljanje bibliografskih referenc močno olajša raziskovanje in pisanje znanstvenih besedil. Namen predavanja je predstaviti orodja za upravljanje bibliografskih referenc in podrobnejša predstavitev uporabe orodja Zotero, saj jasna navodila lahko močno olajšajo uporabo. V prvem delu bodo opisani razlogi za uporabo upravljalca bibliografskih referenc in prednosti programa Zotero v primerjavi z drugimi podobnimi programi. V predavanju bodo predstavljene tudi specifike, kot je shranjevanje virov iz baze Cobiss+ in navajanje virov v slovenščini, kar je dodana vrednost v primerjavi s tujimi priročniki in uradno dokumentacijo.

Predavanje je zastavljeno kot interaktivno, zato je priporočljivo da imajo udeleženci in udeleženke s seboj osebni računalnik. Predhodno si lahko tudi ustvarijo brezplačen uporabniški račun na: https://www.zotero.org/ in opravijo osnovno instalacijo programa Zotero. Predavanje bo v sejni sobi ZRC SAZU, Novi trg 2, 1. nadstropje, Ljubljana.

Vabljeni!

Vabimo vas na predavanje, ki ga bo okviru doktorskega študija 3. stopnje Okoljske in regionalne študije, a za študentke in študente vseh študijskih programov Podiplomske šole ZRC SAZU in druge zainteresirane, imel Tim Prezelj:

Vizualizacija podatkov (v znanosti).

Predavanje bo v četrtek, 12. januarja 2023, ob 11. uri v študentski sobi ZRC SAZU, Novi trg 2, 1. nadstropje, Ljubljana.

Živimo v svetu, ki je (pre)nasičen z raznovrstnimi podatki, pri tem pa znanosti niso nikakršna izjema. Vendar pa sami podatki še niso informacije. Da to postanejo, jih moramo najprej primerno statistično obdelati in postaviti v ustrezen kontekst ter interpretacijo. Eden pomembnejših korakov pri tem pa je prav vizualizacija podatkov, kar lepo oriše že rek, da so statistika očala znanosti. Z izbiro in načinom vizualne predstavitve podatkov zato močno vplivamo na končno interpretacijo le-teh. Zato si bomo na predavanju ogledali različne načine in specifike vizualizacije različnih podatkov (tako kvantitativnih, kot tudi kvalitativnih), na kaj moramo biti pri tem pozorni, s kakšnimi “pastmi” se lahko pri tem srečamo in kako se jim izogniti. S kratkim “sprehodom” skozi zgodovinski razvoj vizualizacije podatkov bomo spoznali tudi kognitivne osnove vizualizacije podatkov, sodobne pristope, rešitve in trende na področju ter (informacijska) orodja, ki se lahko uporabljajo v ta namen. Priporočljivo je, da na predavanje s seboj prinesete list papirja in pisalo za izvedbo preprostega poskusa.

Tim Prezelj je po izobrazbi diplomirani mikrobiolog in magister molekulske in funkcionalne biologije. Trenutno kot raziskovalec zaposlen na Pedagoški in Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani. Ukvarja se predvsem z interdisciplinarnimi raziskavami spolnosti, vizualizacije podatkov, povezavami med umetnostjo in znanostjo in kognitivno statistiko. Na Pedagoški fakulteti je kot asistent za biologijo v izobraževanju vključen tudi v pedagoško delo pri izvedbi vaj, seminarjev in mentoriranju zaključnih del študentov. (Pri tem vključite kar se vam zdi smiselno, vsekakor ni potrebe po navajanju celotnega besedila).

Vabljeni!

(Photo by Firmbee.com on Unsplash)