Vabimo vas na predavanje, ki ga bo na filozofskem modulu imel red. prof. dr. Lev Kreft:

Šport in politika?

Predavanje bo v četrtek, 6. aprila 2023, ob 15. uri, v sejni sobi ZRC SAZU, Novi trg 2, 1. nadstropje, Ljubljana.

Ko športne oblasti trdijo, da morata šport in politika ostati ločena, imajo v mislih dve vrsti politike. Prva je politika avtonomije športa, druga pa skuša športnicam in športnikom preprečiti, da bi v okviru športa izražali lastna politična stališča, ki jih niso potrdile športne oblasti. Zadnjih nekaj let je postala politizacija športa tako očividna, da nas preprosti pogled, ki pravi, da morata šport in politika korakati medsebojno brezstično, ne more več zadovoljiti. Primera katarskega nogometnega prvenstva in odziv na ruski napad na Ukrajino sta spodbudila celo vrsto javnih polemik. A preden vstopimo v spopade te vrste, je treba ugotoviti, da gre v primeru ene ali druge, njej nasprotne strani v teh polemikah za negacijo uzakonjenega pristopa, ki govori o »športu in politiki«. Šport in politika nista dve med seboj razločno ločeni polji ali področji: politika je bila, je, in vedno bo v športu. Do težav pride, ko v igri ni samo ena politika ampak dve ali več, in ena od njih izvira iz vladnih teles športa, druga pa iz športne »civilne družbe«. Slednji je pravica do izražanja v športu odvzeta, ker je način oblikovanja stališča o (politično) konfliktnih vprašanjih tak, da lastno civilno družbo izloči ravno s pomočjo strategije »šport in politika«; na ta način privede konflikt do represivnega konsenza, ne da bi odprl prizorišče za izražanje, soočanje in izjasnjevanje vseh. Analizo položaja dveh ali več vpletenih politik bom začel s pomočjo Rancièrovega razlikovanja med policijo in vznikom političnega. Tu nam ne gre za to, da bi na prvo žogo napadli avtoritarno vodenje športa, ampak pokazali, da formula »šport in politika«, ki ju razmejuje in terja, da ju tiščimo narazen, proizvaja specifično porazdelitev čutnega in naredi praznino, ki jo povzroča taka razmejitev, nevidno. Od tod bomo krenili v razmislek o politiki, ki je usmerjena v doseganje konsenza, in drugi politiki, ki konfliktu določa pravila, eliminirati ga oziroma izničiti eno ali drugo konfliktno stran pa ni njen cilj: discenz razume kot zdravo stanje politike. Končno bomo s pomočjo de Certeaujevega razlikovanja med strategijo in taktiko zaključili način razumevanja političnih konfliktov v športu.

Vabljeni!

Vabimo vas na javno predavanje, ki ga bo na modulu Leksikologija, leksikografija, slovničarstvo imela izr. prof. dr. Nataša Jakop:

Pregovori na družbenih omrežjih: od koprive do goloba.

Pregovori so na eni strani zakladnica ljudskih modrosti preteklih generacij ter hkrati arzenal naše vsakdanje komunikacije na družbenih omrežjih, kot so Twiter, Facebook, Instagram, Youtube, ter na forumih in blogih. Tudi v besedilih družbenih omrežij so namreč pregovori zaradi svojih strukturnih, pomensko-funkcijskih, stilističnih, psiholingvističnih in kulturoloških lastnosti funkcionalno jezikovno sredstvo za izražanje, podkrepitev ali argumentiranje misli, stališč, mnenj, vrednot, čustev ipd. Tvit, objava ali komentar na Facebooku, Youtubu in drugih družbenih omrežjih so lahko sestavljeni iz enega samega pregovora ali njegovega dela, pregovorne variante ali modifikacije, pa sta ilokucijsko in perlokucijsko dejanje kljub temu več kot uspešno doseženi.

Na predavanju bomo izpostavili nekaj izsledkov raziskovalnega dela v okviru projekta Tradicionalne paremiološke enote v dialogu s sodobno rabo (ARRS: J6-2579). Opredelili bomo pregovorni žanr in pojasnili rabo pregovorov v kontekstu besedil družbenih omrežij ter osvetlili eno od opaznejših funkcij pregovorov na družbenih omrežjih, tj. deljenje in širjenje družbeno aktualnih sporočil na primeru pregovorov Kopriva ne pozebe in Bolje vrabec v roki kot golob na strehi. Nekaj vprašanj o tej temi pa bomo zastavili tudi umetni inteligenci (ChatGPT) in njene odgovore ovrednotili.

Predavanje bo v ponedeljek, 3. aprila 2023, ob 16. uri, v sejni sobi ZRC SAZU, Novi trg 2, 1. nadstropje, Ljubljana.

Izr. prof. dr. Nataša Jakop je višja znanstvena sodelavka na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, kjer sodeluje pri pripravi novega Slovarja slovenskega knjižnega jezika (eSSKJ). Na Podiplomski šoli ZRC SAZU koordinira jezikoslovni modul Leksikologija, leksikografija, slovničarstvo in predava na doktorskem študiju Primerjalni študij idej in kultur. Predavala je na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani in Inštitutu za slavistiko Univerze v Celovcu. Je avtorica monografije Pragmatična frazeologija ter soavtorica monografije Sodobni pravopisni priročnik med normo in predpisom. Njena raziskovalna področja so frazeologija, leksikologija, leksikografija in normativistika. Skrbi za izobraževalno dejavnost na področju uporabe slovarskih portalov Fran in Franček ter si prizadeva za popularizacijo jezikoslovnih spoznanj.

Vabljeni!

Vabimo vas na javno predavanje, ki ga bo v okviru predmeta Ideologija in filozofija imel izr. prof. dr. Jan Völker:

Adorno in antropocen.

Pojem antropocen kaže na vpis človeka v geološko strukturo sveta, poleg tega pa zajema vse posledice obstoja človeka na Zemlji. Zato se opira na klasično nasprotje narave in zgodovine in ga tudi vodi k preseganju. Toda problematika preseganja je prav tako klasična kot opozicija: v tem kontekstu bi kritična ideja naravne zgodovine, kot sta jo razvila Adorno in Benjamin, lahko dobila novo interpretacijo. Vendar naravne zgodovine ni mogoče razumeti niti kot ontološkega, niti kot zgodovinskega pojma, temveč zahteva dialektično utemeljevanje. Adorno pri tem vztraja tako v svoji zgodnji razpravi o “Ideji naravne zgodovine” kot tudi v svoji pozni “Negativni dialektiki“. V svojem predavanju se bom spraševal o dialektičnem potencialu antropocena, pri čemer bom izhajal iz Adornovih razmišljanj. Ali v antropocenu obstaja dialektika?

Predavanje bo v angleškem jeziku v četrtek, 30. marca 2023, ob 17. uri v Dvorani štirih letnih časov ZRC SAZU, Novi trg 4, 2. nadstropje, Ljubljana.

Predavatelj bo imel še dva seminarja za študente in sicer v sredo, 29. marca in v petek, 31. marca 2023, vedno s pričetkom ob 17. uri v sejni sobi Filozofskega inštituta ZRC SAZU, Novi trg 2, 3. nadstropje, Ljubljana. Vsebina seminarjev je dostopna na angleški različici vabila (tukaj).

Vabljeni!

Dekanja Podiplomske šole ZRC SAZU, red. prof. dr. Jelica Šumič Riha je v petek, 24. marca 2023, promovirala 10 novih doktorjev in doktoric znanosti, ki so znanstveni naziv pridobili na doktorskem študijskem programu 3. stopnje Primerjalni študij idej in kultur.

Andrej Magdič je na modulu Tisočletja med Jadranom in Podonavjem postal doktor znanosti z disertacijo: »Arheološka interpretacija dravske ravni in okoliških vzpetin v zgodnjem srednjem veku«. Mentor: izr. prof. dr. Benjamin Štular. Zagovor je opravil z oceno summa cum laude.

Tadej Kralj je na modulu Slovenske študije – tradicija in sodobnost postal doktor znanosti z disertacijo: »Raba slovenskega jezika pri predstavnikih slovenske skupnosti v Torontu«. Mentorici: doc. dr. Nataša Gliha Komac in red. prof. dr. Marjetka Golež Kaučič.

Vesna Krmelj je na modulu Kulturna zgodovina postala doktorica znanosti z disertacijo: »Korespondenca Franceta Steleta kot vir in izhodišče za umetnostnozgodovinsko interpretacijo in zgodovino umetnostne zgodovine na Slovenskem«. Mentorja: doc. dr. Luka Vidmar, doc. dr. Franci Lazarini.

Aleš Rojc je na modulu Transformacije moderne misli – filozofija, psihoanaliza, kultura postal doktor znanost z disertacijo: »Vednost in resnica v Badioujevi filozofiji«. Mentorica: red. prof. dr. Alenka Zupančič.

Edvard Šefer je na modulu Kulturna zgodovina postal doktor znanosti z uspešno obrambo disertacije: »Kulturna zgodovina vadbenih oblik (Kat) daljnovzhodnih samoobrambnih borilnih veščin«. Mentor: prof. dr. Wojciech J. Cynarski.

Marko Levačić je na modulu Transformacije moderne misli – filozofija, psihoanaliza, kutlura postal doktor znanosti z disertacijo: »Ideologija in družbena vez«. Mentorica: red. prof. dr. Alenka Zupančič. Zagovor je opravil z oceno summa cum laude.

Anja Iskra je na modulu Kulturna zgodovina postala doktorica znanosti z disertacijo: »Kulturna politika in likovna umetnost v Mariboru v času nemške okupacije 1941-1945«. Mentorja: red. prof. dr. Oto Luthar, izr. prof. dr. Marjeta Ciglenečki. Zagovor je opravila z oceno summa cum laude.

Tina Berden je na modulu Tisočletja med Jadranom in Podonajvem postala doktorica znanosti z disertacijo: »Navport (Vrhnika) – arheološko najdišče Kočevarjev vrt«. Mentorica: izr. prof. dr. Jana Horvat.

Jernej Kusterle je na modulu Literatura v kontekstu postal doktor znanosti z disertacijo: »Estetika grdega v poeziji slovenske moderne«. Mentorja: red. prof. dr. Marko Juvan, doc. dr. Luka Vidmar.

Manca Černivec je na modulu Leksikologija, leksikografija, slovničarstvo postala doktorica znanosti z disertacijo: »Normativnost v enojezičnih splošnih razlagalnih slovarjih«. Mentorici: doc. dr. Nataša Gliha Komac, izr. prof. dr. Helena Dobrovoljc. Zagovor je opravila z oceno summa cum laude.

Foto: Marko Zaplatil

Vabimo vas na javno predavanje na modulu Leksikologija, leksikografija, slovničarstvo, ki ga bo imel dr. Alen Kalajdžija:

Kratek pregled zgodovine bosanskega jezika.

Bosanski jezik kot eden od južnoslovanskih jezikov ima tradicijo knjižnojezikovnega ustvarjanja od 12. stoletja dalje. Kot izhodiščni dokument in hkrati prvi in najstarejši srednjejužnoslovanski štokavski narodni dokument je Listina kulina bana, ki je nastala 29. 8. 1189 in je hkrati diplomatski dokument ter dokument, ki priča o organizaciji srednjeveške bosanske države. Zato je običajno, da se ta spomenik uporablja kot začetek pismenosti, ki priča o uporabi t. i. narodnega bosanskega jezika, čeprav med znanstveniki obstajajo različna mnenja glede še enega srednjeveškega bosanskega spomenika ‒ Humaške plošče, za katero ena skupina raziskovalcev meni, da je nastala konec 10. in v začetku 11. stoletja, medtem ko druga skupina meni, da je nastala tudi v 12. stoletju. V obdobju od najstarejšega ohranjenega spomenika do danes se običajno uporabljata dve periodizaciji bosanskega jezika: zunajjezikovna, ki spremlja družbeno-zgodovinske okoliščine, v katerih se je ta jezik razvijal, in notranjejezikovna, ki govori o imanentnih jezikovnih merilih, ki potrjujejo notranjo jezikovno zakonitost. Glede na navedeno zunajjezikovno zasnovana periodizacija obsega pet obdobij razvoja bosanskega jezika, medtem ko notranjejezikovna obsega tri, z možnimi podobdobji, kar bo pojasnjeno na predavanju. Na podlagi predstavljenih obdobij razvoja se bo govorilo o najpomembnejših knjižnojezikovnih in kulturnih vidikih razvoja bosanskega jezika, ki so vplivali ne samo na to, kar bosanski jezik danes je, temveč tudi na to, kaj je pred tem predstavljalo posebne oblike uporabe tega jezika, od starobosanskega preko srednjebosanskega do novobosanskega obdobja. V tem kontekstu je treba poudariti pomembnost uporabe različnih grafičnih sistemov v zgodovini tega jezika, ki so sploh omogočili spremljanje razvoja tega jezika, in po podatkih, ki jih je pridobila bosanska filologija, gre za pet grafičnih sistemov: glagoljico, bosančico, arabico, latinico in cirilico. Prav tako je opazno, da so različna besedila, ki spadajo v različne umetniške in neumetniške žanre, odigrali pomembno vlogo pri zgodovinskem razvoju bosanskega jezika, kar je potrdilo ne samo družbeno-politično, temveč tudi kulturno-zgodovinsko tradicijo, ki predstavlja pomemben sloj literarno-jezikovne vsebine bosanske jezikovne prakse. Z uporabo kriterijev periodizacije, prisotnosti poligrafske pismenosti in žanrske raznolikosti bomo poskusili razložiti pestrost bosanske jezikovne identitete, ki jo spremljamo v prizmi zgodovinske dinamike.

Predavanje bo v bosanskem jeziku v ponedeljek, 27. marca 2023, ob 14. uri, po spletni seji ZOOM.

Dr. Alen Kalajdžija je leta 2002 diplomiral na Oddelku za bosanski, hrvaški in srbski jezik in književnost narodov Bosne in Hercegovine Filozofske fakultete Univerze v Sarajevu, kjer je leta 2007 magistriral, leta 2012 pa doktoriral. Krajši čas je poučeval v osnovni in srednji šoli ter sodeloval pri poučevanju bosanskega jezika na univerzah v Sarajevu, Mostarju, Tuzli, Zenici, Travniku, Novem Pazarju in Jedrenu (Edirne) v Turčiji. Večkrat se je strokovno izpopolnjeval v tujini (Wuerzburg in Erlangen).

Do zdaj je izdal štiri knjige:

• Omer Hazim Humo: Sehletul-vusul, Muzej Hercegovine; Grafija i leksika Sehletul-vusula (v soavtorstvu z Munirom Drkićem), Mostar, 2010.
• Refleksi jata u bosanskom alhamijado pjesništvu. Ikavski poetski manir, Institut za jezik, Edicija Radovi, knjiga 18, Sarajevo, 2013.
• Predstandardni idiom bosanske alhamijado literature, Institut za jezik Univerziteta u Sarajevu, Edicija Radovi, knjiga 24, Sarajevo, 2019.
• Etnolingvistički slojevi bosanske leksike: na primjeru građe iz jugoistočnobosanskog govornog tipa – lokalitet Pazalje, Institut za jezik Univerziteta u Sarajevu, Edicija Radovi, knjiga 28, Sarajevo, 2021.

Objavil je več kot 70 prispevkov in sodeloval na več kot 50 znanstvenih konferencah, simpozijih in okroglih mizah. Je soavtor znanstvene in strokovne razstave Slovom o slovu. Tragovima bosanske pismenosti (Črko za črko. Sledovi bosanske pismenosti). Bil je vodja več znanstvenih in strokovnih, domačih in mednarodnih projektov na Inštitutu za jezik Univerze v Sarajevu. Predsednik organizacijskega odbora je bil na treh znanstvenih konferencah. Sodeloval je na več deset strokovnih forumih in promocijah publikacij ter strokovnih seminarjih za učitelje bosanskega jezika v državi, regiji in tujini. Uredil je približno 30 izdaj znanstvenih knjig, revij in zbornikov ter bil recenzent znanstvenih monografij in znanstveno-strokovnih člankov za revije doma in v tujini. Recenziral je približno 20 učbenikov za predmet Bosanski jezik in književnost za osnovne in srednje šole v Bosni in Hercegovini. Dva mandata (2013–2021) je bil direktor Inštituta za jezik Univerze v Sarajevu. Trenutno je na Inštitutu znanstveni svetnik.

Vabljeni!

Vabimo vas na javno predavanje, ki ga bo na modulu Leksikologija, leksikografija, slovničarstvo, imel doc. dr. Boris Kern:

Spolno vključujoča raba jezika.

Za razvoj področja jezika in spola je bila v slovenskem prostoru pomembna javna razprava leta 1995, v okviru katere so nastale tudi prve smernice za spolno vključujočo rabo jezika Nekaj izhodiščnih prizadevanj za odpravo seksistične rabe jezika I. Ž. Žagarja in M. Milharčič Hladnik (1996). Od takrat je nastalo več smernic, ki so želele spolno asimetrijo v jeziku korigirati zlasti s sočasno rabo oblik za ženski in moški slovnični spol ter spolno nevtralnih možnosti. V zadnjih letih tovrstne smernice vključujejo tudi skupnost nebinarnih transspolnih oseb. Predavanje se bo poleg prikaza dosedanjih prizadevanj na tem področju osredotočilo zlasti na izzive, ki jih prinaša transsvključujoča raba jezika.

Predavanje bo v torek, 21. marca 2023, ob 16. uri, v sejni sobi ZRC SAZU, Novi trg 2, 1. nadstropje, Ljubljana.

Doc. dr. Boris Kern je raziskovalec v Leksikološki sekciji Inštituta za slovenski jezik Fran Ramovša ZRC SAZU. Ukvarja se z vprašanji sodobne leksikologije in leksikografije, besedotvorja, pomenoslovja, pravopisa in kvir jezikoslovja. V slovensko jezikoslovje je vpeljal stopenjsko besedotvorje, leta 2017 je pri Založbi ZRC izšla njegova znanstvena monografija Stopenjsko besedotvorje (Na primeru glagolov čutnega zaznavanja). Od leta 2021 je član Komisije za besedotvorje pri Mednarodnem slavističnem komiteju in vodja temeljnega raziskovalnega ARRS-projekta Kombinatorika besedotvornih obrazil v slovenščini. Kot raziskovalec sodeluje pri pripravi tretje izdaje Slovarja slovenskega knjižnega jezika (eSSKJ). Zanima ga družbeni vidik tako jezika kot slovaropisja, predvsem s stališča različnih marginaliziranih skupin, kot soorganizator je sodeloval pri Posvetu o terminologiji na področju invalidnosti (2018).

Vabljeni!

(vir fotografije)

Vabimo vas na predavanje, ki ga bo na modulu leksikologija, leksikografija, slovničarstvo, imela red. prof. dr. Erika Kržišnik:

O izbiblijski/izbiblični frazeologiji.

Izbiblijski ali izbiblični frazem? Katero je ustreznejše in zakaj?

Razmišljanje o izbiblijski/izbiblični frazeologiji v dvojem presega samo temo o viru te frazeologije, in sicer je treba pred tem reči nekaj o (1) ožjem, jezikoslovnem vprašanju, kaj je izcitatna frazeologija, kdaj je neka stalna tvorba izcitatni frazem – način sprejemanja, razumevanja (stopnja poznavanja zgodbe in izraza) in rabe (razlika med pomenom in besedilnim smislom); (2) širše kulturološkem vprašanju, v kateri in kolikšni del frazeološkega »zaklada« sodi izbiblijska frazeologija? – (a) Sveto pismo kot najpogostejši vir izcitatnih frazeološki enot; (b) mesto izbiblijske frazeologije v intelektualnem slovarju in leksikonu rojenih govorcev; (c) aktualizacija: eden najpogosteje rabljenih izbiblijskih frazemov v besedilih o predsedniških volitvah je bil frazem (biti) volk v ovčji koži/kožuhu/obleki/preobleki.

Izbiblijska frazeologija v slovenskih slovarjih: Slovar slovenskega knjižnega jezika, J. Keber: Slovar slovenskih frazemov. Poskus primerjave z besedilno rabo v korpusu slovenskega jezika (metaFida).

Predstavitev »rusko-slovanskega slovarja biblijskih citatov v razmerju do germanskih, romanskih, armenskega in gruzinskega jezika« (2019) Lepta biblejskoj mudrosti. Zbirka ponuja možnost ugotavljanja razlik, povezanih z izbiblijskimi citati in frazemi v jezikih tradicionalno katoliškega in tradicionalno pravoslavnega krščanskega sveta.

Predavanje bo v četrtek, 9. marca 2022, ob 17. uri, v sejni sobi ZRC SAZU, Novi trg 2, 1. nadstropje, Ljubljana.

Dr. Erika Kržišnik je redna profesorica na Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete. Temeljno področje njenega jezikoslovnega strokovnega in znanstvenega dela je frazeologija kot ena od jezikoslovnih ved, posebej frazeologija slovenskega jezika. V tem okviru se je največ ukvarjala s kreativno izrabo frazeoloških enot kot stalnih in idiomatičnih večbesednih izrazov, od besednozveznih do stavčnopovednih, v umetnostnih in medijskih besedilih, s frazeološkimi enotami kot konvencionaliziranimi jezikovnimi uresničitvami konceptualnih metafor in s kulturološkimi razsežnostmi frazeologije.

Vabljeni!

Vabimo vas na inavguracijsko predavanje, ki ga bo ob izvolitvi v naziv redne profesorice za področje krasoslovja imela dr. Stanka Šebela:

Krasoslovne raziskave za trajnostno rabo Škocjanskih jam kot svetovne dediščine.

Inavguracijsko predavanje bo v četrtek, 9. marca 2023, ob 11. uri, v Dvorani štirih letnih časov ZRC SAZU, Novi trg 4, 2. nadstropje, Ljubljana.

Škocjanske jame so vpisane v UNESCO svetovno dediščino od leta 1986. Javni zavod park Škocjanske jame, Slovenija, ki upravlja naravno vrednoto ima med svojimi dejavnostmi izpostavljen tudi monitoring spremljanja stanja v sistemu Škocjanskih jam kot tudi na površju parka.

V okviru aplikativnega projekta (L7-8268) Krasoslovne raziskave za trajnostno rabo Škocjanskih jam kot svetovne dediščine (2017 – 2021), ki sta ga so-financirala Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS in Javni zavod park Škocjanske jame smo partnerji v projektu (ZRC SAZU IZRK in MEIS d.o.o.) vzpostavili meritve mikro-klimatskih parametrov (T, atmosferski tlak, CO2, vlaga, ventilacija, gama radiacija) izvedli smo inventarizacijo favne v jami, izdelali model napovedovanja poplav v jami, opravili smo raziskave rasti in odstranjevanja lampenflore in opravili temeljne raziskave vezane na geologijo krasa in geomorfologijo. Prenos podatkov mikro-klime v realnem času omogoča direkten prikaz antropogene obremenitve jamskega okolja in opozorilo upravljavcu jam. Model napovedovanja poplav se je med projektom že izkazal kot zelo uporaben pri varovanju jamske infrastrukture in ljudi. Vpliv obiskovalcev na mikro-klimo Škocjanskih jam je predstavljen tudi v monografiji izdani pri založbi Elsevier v letu 2022. Čeprav je le-ta najbolj usmerjena na Postojnsko jamo in Predjamo, pa predstavlja pomembne smernice za trajnostno rabo vseh turističnih jam v Sloveniji kot primer dobre prakse. Naše meritve kažejo, da so Škocjanske jame z aktualnim številom obiskovalcev v ustreznih mejah trajnostne rabe. Vzpostavitev meritev jamske mikro-klime s sodobnimi senzorji in primerjava s številom obiskovalcev sta za Škocjanske jame pomembni za vzdrževanje trajnostnega turizma in ohranjanje jame. Rezultati so pomembni za upravljavce turističnih jam in predstavljajo promocijo raziskovanja in varovanja slovenskih jam tudi v svetovnem merilu.

Vljudno vabljeni!

Obveščamo vas, da bo v četrtek, 2. februarja 2023, ob 11. uri, Manca Černivec na doktorskem študijskem programu 3. stopnje Primerjalni študij idej in kultur, modul Leksikologija, leksikografija, slovničarstvo, javno zagovarjala doktorsko disertacijo z naslovom:

Normativnost v enojezičnih splošnih razlagalnih slovarjih.

Mentorica: doc. dr. Nataša Gliha Komac, somentorica: doc. dr. Helena Dobrovoljc.

Komisija: izr. prof. dr. Kozma Ahačič, izr. prof. dr. Nataša Jakop, doc. dr. Tina Lengar Verovnik.

Zagovor bo v Dvorani štirih letnih časov ZRC SAZU, Novi trg 4, 2. nadstropje, Ljubljana.

Vljudno vabljeni.

Vabljeni na predstavitev doktorske disertacije na študiju 3. stopnje Primerjalni študij idej in kultur v okviru obveznosti Samostojnega raziskovalnega dela III v 3. letniku študija. Doktorsko disertacijo bo pred oddajo v postopek ocenjevanja in zagovora predstavila študentka jezikoslovnega modula Eva Trivunović:

Biblijski frazemi v zgodovinskem slovaropisju: sinhroni in diahroni vidik.

Mentorica: doc. dr. Andreja Legan Ravnikar.

Komisija: prof. dr. Andreja Žele, doc. dr. Andreja Legan Ravnikar, izr. prof. dr. Nataša Jakop.

Predstavitev bo v ponedeljek, 30. januarja 2023, ob 14:30 uri v študentski sobi ZRC SAZU, Novi trg 2, 1. nadstopje, Ljubljana.

Udeležba ostalih študentk in študentov doktorskega študija Primerjalni študij idej in kultur na predstavitvah kolegov in kolegic je obvezna za opravljanje študijske obveznosti Raziskovalnega seminarja I (v 1. letniku) in Raziskovalnega seminarja II (v 2. letniku) in se bo beležila s prezenčno listo.

Vabljeni tudi drugi zainteresirani!