V četrtek, 10. marca 2022 bo ob 15.30 uri Anja Iskra v okviru Samostojnega raziskovalnega dela III. predstavila svoj doktorat pred oddajo na senat v postopek ocenjevanja in zagovora.

 

Doktorsko disertacijo z naslovom: Kulturna politika in likovna umetnost v Mariboru v času nemške okupacije 1941-1945 zaključuje na modulu Kulturna zgodovina pod mentorstvom red. prof. dr. Ota Lutharja in somentorstvom izr. prof. dr. Marjete Ciglenečki.

 

Predstavitev bo potekala po spletni seji ZOOM. Udeležba študentk in študentk na predstavitvah je obvezna v 1. in v 2. letniku študija v okviru Raziskovalnega seminarja I. in II. in se bo beležila s prezenčno listo.

V sredo, 2. marca 2022, ob 11. uri, bo Edvard Šefer na doktorskem študijskem programu 3. stopnje Primerjalni študij idej in kultur, modul Kulturna zgodovina, javno zagovarjal doktorsko disertacijo z naslovom:

Cultural Hystory of training forms (Kata) of Far Eastern self-defense martial arts

[Kulturna zgodovina vadbenih oblik (Kat) daljnovzhodnih samoobrambnih
borilnih veščin].

 

Mentor: prof. dr. Wojciech J. Cynarski.

 

Komisija: red. prof. dr. Lev Kreft, red. prof. dr. Oto Luthar, red. prof. dr. Gorazd Meško.

 

Zagovor bo potekal po spletni seji ZOOM.

---

V torek, 15. marca 2022, ob 11. uri, bo Marko Levačić na doktorskem študijskem programu 3. stopnje Primerjalni študij idej in kultur, modul Transformacije moderne misli – filozofija, psihoanaliza, kultura, javno zagovarjal doktorsko disertacijo z naslovom:

Ideologija in družbena vez.

 

Mentorica: red. prof. dr. Alenka Zupančič.

 

Komisija: red. prof. dr. Mladen Dolar, izr. prof. dr. Peter Klepec, doc. dr. Tadej Troha.

 

Zagovor bo v Mali dvorani ZRC SAZU*, Novi trg 4, 2. nadstropje, Ljubljana.

 

 

 

*Za vse prisotne na dogodku velja, da morajo izpolnjevati pogoj PCT. Veljavnost pogoja PCT dokazujejo z enim od pogojev, ki so navedeni v 2.členu Odloka o začasnih ukrepih za preprečevanje in obvladovanje širjenja okužb z nalezljivo boleznijo COVID-19, istovetnost pa oseba dokazuje z osebnim dokumentom. V vseh zaprtih javnih prostorih je obvezna kirurška maska ali FFP2 maska in razkuževanje rok. Maske iz blaga niso več dovoljene.

V torek, 15. februarja 2022, ob 11. uri, bo Vesna Krmelj na doktorskem študijskem programu 3. stopnje Primerjalni študij idej in kultur, modul Kulturna zgodovina, javno zagovarjala doktorsko disertacijo z naslovom:

Korespondenca Franceta Steleta kot vir in izhodišče za umetnostnozgodovinsko interpretacijo in zgodovino umetnostne zgodovine na Slovenskem.

 

Mentor: doc. dr. Luka Vidmar,

somentor: doc. dr. Franci Lazarini.

 

Zagovor bo v Mali dvorani ZRC SAZU*, Novi trg 4, 2. nadstropje, Ljubljana.

---

V sredo, 16. februarja 2022, ob 11. uri, bo Aleš Rojc na doktorskem študijskem programu 3. stopnje Primerjalni študij idej in kultur, modul Transformacije moderne misli – filozofija, psihoanaliza, kultura, javno zagovarjal doktorsko disertacijo z naslovom:

Vednost in resnica v Badioujevi filozofiji.

 

Mentorica: red. prof. dr. Alenka Zupančič.

 

Zagovor bo potekal hibridno v Mali dvorani ZRC SAZU*, Novi trg 4, 2. nadstropje, Ljubljana in po spletni seji ZOOM.

 

 

 

*Za vse prisotne na dogodku velja, da morajo izpolnjevati pogoj PCT. Veljavnost pogoja PCT dokazujejo z enim od pogojev, ki so navedeni v 2.členu Odloka o začasnih ukrepih za preprečevanje in obvladovanje širjenja okužb z nalezljivo boleznijo COVID-19, istovetnost pa oseba dokazuje z osebnim dokumentom. V vseh zaprtih javnih prostorih je obvezna kirurška maska ali FFP2 maska in razkuževanje rok. Maske iz blaga niso več dovoljene.

Z veseljem vas obveščamo, da je ta teden izšla Platforma 3: zbornik študentk in študentov Podiplomske šole ZRC SAZU, ki je prosto dostopna na spletni strani Založbe ZRC.

 

V tokratni številki Platforme svoje raziskovalno delo predstavlja pet študentk in študentov PŠ ZRC SAZU, to so: dr. Magdalena Germek, dr. Nina Cvar, Rebecca Rose, Jernej Kusterle in Neja Tomšič in dva študenta ostalih fakultet, ki sta na naši šoli izbrala izbirni predmet: Dino Manzoni in Matija Jan. Vsem avtoricam in avtorjem čestitamo za objavo, vse ostale pa lepo vabimo k branju.

 

Letošnje leto sta se od uredniške funkcije poslovili Vita Zalar in dr. Lea Kuhar, pri urednikovanju Platforme 4 pa sta se Draganu Petrevskemu pridružila študentka antropološkega modula Ana Reberc in študent modula humana geografija Marko Senčar Mrdaković.

 

Za vsa vprašanja vezana na Platformo se lahko obrnete na mail: zbornik.platforma@gmail.com

 

Lea Kuhar, Vita Zalar, Dragan Petrevski

Z velikim veseljem sporočamo, da so tri doktorandke Podiplomske šole ZRC SAZU, ki so svoj doktorat zaključile v okviru doktorskega študija 3. stopnje Primerjalni študij idej in kultur, modul Transformacije moderne misli – filozofija, psihoanaliza, kultura pod mentorstvom red. prof. dr. Marine Gržinić, objavile doktorate v obliki knjig.

 

Izšla je knjiga dr. Jovite Pristovšek z naslovom Strukturni rasizem, teorija in oblast (Ljubljana: Sophia, 2019), prav tako knjiga dr. Adle Isanović z naslovom The Regime of Digital Coloniality: Bosnian Forensic Contemporaneity (Frankfurt am Main: CEEOLPRESS, 2021). Knjiga dr. Nine Cvar z naslovom Digitalna podoba in globalni kapitalizem: tehnologija, politika, upor, pa je izšla pri založbi Sophia konec januarja 2022.

 

Te izdaje ne bi bile možne brez podpore PŠ ZRC SAZU in znanstvenega svetnika in direktorja ZRC SAZU dr. Ota Lutharja, Tanje Velagič, direktorice in odgovorne urednice založbe Sophie, ter mednarodne založbe CEEOLPRESS.

 

---

Strukturni rasizem, teorija in oblast

Avtorica: Jovita Pristovšek

Spremna beseda: Marina Gržinić

Sophia, 2019

 

Izvirna študija prinaša izčrpno analizo strukturnega in institucionalnega rasizma. Z umeščanjem koncepta rase kot osrednjega analitičnega orodja za premišljevanje »postpolitičnega« globalnega prostora razčlenjuje mesto in vlogo tega nasilnega političnega konstrukta ter se osredotoča na načine, kako ga tudi teorija vključuje in normalizira, s tem pa obnavlja postopke rasizma.

 

Knjiga izpisuje genealogijo strukturnega rasizma, kot se kaže v treh oblikah družbene produkcije – estetske, javne in politične –, ki so z zgodovinskega vidika vselej težile k ideji »celote«. Ta se kot taka konstruira tako, da »nečloveškost« nekaterih vzame za »normalno«. Na podlagi sistematičnega branja temeljnih del sodobne filozofije in novih teoretsko-filozofskih pozicij, zlasti s področja postkolonialnih in dekolonialnih študij, razgrinja preplet in posledice sistemov rasizma, oblasti, nasilja ter represivnih in ideoloških mehanizmov, ki jih imenuje režimi.

 

Avtorica osvetljuje zamolčevane dele političnega mišljenja in delovanja ter kritično sooča predpostavke in pogoje sodobnih oblik emancipacije in subjektivacije, izprašuje epistemologijo Zahoda ter nastavlja nove perspektive preseganja »kolonialnega uma«. Poziva, da na novo premislimo »človeško«, in nakaže pogoje za možnosti mišljenja onkraj rasizirajoče globalne neoliberalne kapitalistične matrice moči in oblasti. Onkraj slednje gre »iskati« tudi sodobne možnosti političnega.

---

The Regime of Digital Coloniality, Bosnian Forensic Contemporaneity

Avtorica: Adla Isanović

Spremna beseda: Marina Gržinić

CEEOLPRESS, 2021

 

Knjiga problematizira in kritično analizira, kako so zasnovane baze podatkov in kakšen je njihov odnos do produkcije znanja v trenutnem kontekstu globalnega kapitalizma, biopolitike in nekropolitike, tudi v povezavi z digitalnimi paradigmami.

 

Zdi se, da sta logika in estetika podatkovnih baz nekaj, kar je vsiljeno kot norma; njuna vključenost je vidna v znanosti, medijih, družbenih omrežjih, vladanju države, oblikovanju politik, sodnih procesih in vojaških intervencijah, pa tudi v širšem naboru umetniških praks, vključno s sodobnimi prezentacijskimi/razstavnimi modeli in oblikami. Hkrati prepoznamo tudi forenzični obrat, prevladujočo forenzično metodologijo in estetiko, ki se izvajajo prek različnih forumov, na primer forumov mednarodne humanitarne politike, prava in umetnosti.

 

Knjiga, ki je pred nami, je nepogrešljiva tudi za razpravo in razmišljanje o posledicah vojne v 90. letih prejšnjega stoletja v Bosni in Hercegovini. Izkopana množična grobišča Bošnjakov so zdaj mesta, odprta za forenzike, da bi pospešili procese spominjanja preteklih grozot Srebrenice in genocida na ozemlju Bosne in Hercegovine.

---

Digitalna podoba in globalni kapitalizem
Tehnologija, politika, upor

Nina Cvar

Spremna beseda: Marina Gržinič
Zbirka: 1. Naprej! /
284 strani, mehka vezava
Format: 21 x 14
Področja: Filozofija | Kulturologija | Umetnost
ISBN: 978-961-7003-63-5

 

»Nina Cvar izprašuje pojme, teorije zarote, napačno razumevanje in izgubo dialektičnega mišljenja. V epilogu knjige artikulira razmislek o vlogi umetne inteligence in algoritmov v človeških življenjih in o tem, kako so meje med človeškostjo in tehnologijo vse bolj zabrisane. To odpira vprašanja o morebitni posthumanistični prihodnosti, v kateri robotika in umetna inteligenca nista zgolj dodatek, ampak nekaj več. Kaj več? In ali je druga stran tega procesa absolutna normalizacija dehumanizacije ne-dovolj-človeških tisočev, ki umirajo na pragu trdnjave Evrope? Tehnologija nenadoma ni le ustvarjalna podmena, temveč postane oko, ki arhivira rasizacije, diskriminacije, ekstrakcije.« – Marina Gržinić

 

»Knjiga prepričljivo in poglobljeno povezuje vlogo podob v globalnem kapitalizmu, kolonialno matrico proizvodnje znanja in kolonialno moč ter pokaže, kaj se znotraj tako orisanih koordinat dogaja s političnim subjektom ter kje so možnosti za njegov izhod iz abnormalne družbene realnosti globalnega kapitalizma.« – Tanja Petrović

 

»In kam zdaj? V zaključni razpravi se avtorica vrne k potencialnosti, k (zahodnjaškemu) antropocentrizmu, k Agambenu in Mbembeju: zaustaviti antropološki stroj, dovoliti iztek postajanja črnca sveta, dokler nas ne naplavi v trenutek in čas, ko bo mogoč obrat, izhod, novo bivanje. V pričakovanju te točke preobrata je knjiga Nine Cvar vademecum: zaradi svoje sekventne doslednosti, jasnosti argumentacije in numinozne poetike logike.« – Irena Šumi

V sredo, 26. januarja 2022, ob 13. uri, bo imela Tina Berden v okviru Samostojnega raziskovalnega dela III. predstavitev doktorata pred oddajo disertacije na senat v postopek ocenjevanja in zagovora. Doktorsko disertacijo z naslovom:  Navport (Vrhnika) – arheološko najdišče Kočevarjev vrt zaključuje pod mentorstvom izr. prof. dr. Jane Horvat.

 

Predstavitev bo potekala po spletni seji ZOOM. Udeležba študentk in študentk na predstavitvah je obvezna v 1. in v 2. letniku v okviru Raziskovalnega seminarja I. in II. in se bo beležila s prezenčno listo.

Vabimo vas na predavanje, ki ga bo na filozofskem modulu v okviru predmeta Psihoanaliza in družbena vez imela red. prof. dr. Alenka Zupančič:

 

Nelagodje v kulturi 2.0

 

Predavanje bo v torek, 18. januarja 2022, ob 17. uri, preko spletne seje ZOOM.

 

Freudov spis Nelagodje v kulturi je izšel leta 1930 in naslov na svoj način povzema rastoče napetosti v družbi, ki so kmalu eksplodirale v nič manj kot svetovno vojno. Freud se sicer ni ukvarjal s politično dimenzijo tega nelagodja, vsaj ne neposredno, je pa dimenzijo družbenega izrecno postavil v jedro raziskovanja individualne psihologije. Predavanje si izposoja naslov Freudovega spisa kot okvir za analizo podobnosti in razlik z našim zgodovinskim trenutkom in nekaterimi sodobnimi družbenimi pojavi ali »krizami«, ki tvorijo jedro tega, kar bi lahko imenovali »Nelagodje v kulturi 2.0«. Kakšen je prevladujoči kolektivni odgovor na to nelagodje in zakaj se zdi, da »kolektivni odziv« danes obstaja le še kot tvorba nezavednega?

 

Vabljeni!

 

Vabimo vas na predavanje, ki ga bo na arheološkem modulu imela izr. prof. dr. Jana Horvat:

 

Raziskave na Panorami na Ptuju in Arheološki park Petoviona.

 

Predavanje bo v torek, 18. januarja 2022, ob 14. uri, preko spletne seje ZOOM.

 

Na griču Panorama na Ptuju leži eden najpomembnejših in še vedno nepozidanih predelov antične Petovione. Nedavne geofizikalne raziskave so razkrile urbanistično zasnovo s potekom ulic in pravokotnimi stavbnimi parcelami. Z manjšimi izkopavanji leta 2020 smo proučevali kronologijo, faze in strukturo enega od objektov, pri čemer nas je še posebej zanimala vloga vojske pri začetkih naselitve. Rezultati raznolikih arheoloških raziskav na Panorami predstavljajo osnovo bodočega Arheološkega parka Petoviona. Podiplomska šola ZRC SAZU preko mednarodnega projekta TRANSFER (Interreg V-B ADRION) sodeluje pri pripravi načrta upravljanja parka in oblikovanju arheoloških vsebin.

 

Predavanje je namenjeno širši zainteresirani javnosti , vabljeni!

Vabimo vas na predavanje, ki ga bo v okviru modula Leksikologija, leksikografija, slovničarstvo imela doc. dr. Andreja Legan Ravnikar:

 

Pomenske lastnosti besed v zgodovinskem slovaropisju.

 

Predavanje bo v ponedeljek, 3. januarja 2022, ob 16. uri, po spletni seji ZOOM.

 

V prvem delu predavanja bo predstavljen proces ugotavljanja leksikalnih (slovarskih) pomenov leksemov v prvem slovenskem razlagalnem zgodovinskem Slovarju slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja (A–D, 2021). Pomensko vrednost vsakokratne besede in stalne besedne zveze razkriva njena raba v krajšem ali širšem sobesedilu, iz katerega z jezikovno analizo med drugim luščimo podatke o pomenskih, stilno-zvrstnih lastnostih besed in pragmatičnih okoliščinah rabe. Drugi del je namenjen analizi tipoloških pomenskih lastnosti najstarejše knjižne slovenščine: 1) izjemna pomenska razvejanost starejšega, ustaljenega besedja (širitev pomenov), 2) (delna) razlikovalnost med zgodovinskimi in sodobnimi pomeni istih besed (razvojni vidik), 3) današnja predstava o danem denotatu se lahko razlikuje od tiste v 16. stoletju (splošnejše slovarske razlage), 4) kvalifikator negotovo opozarja na nezanesljivost opredelitve pomena.

 

Višja znanstvena sodelavka doc. dr. Andreja Legan Ravnikar je vodja in raziskovalka v Sekciji za zgodovino slovenskega jezika na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ter docentka za jezikoslovje na Podiplomski šoli ZRC SAZU. Je ena od glavnih urednikov in soavtorica Slovarja slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja (A–D, 2021). Osrednje raziskovalno področje je knjižna slovenščina 16. stoletja (besedoslovje, pomenoslovje, besedotvorje, terminologija) ter praktični izzivi zgodovinskega slovaropisja. Ukvarja se tudi z zgodovinskim razvojem slovenske terminologije različnih strok.

 

Vabljeni!

V torek, 21. decembra 2021, bo prvi rok v 2021/2022 za predstavitve tem doktorskih disertacij v okviru Samostojnega raziskovalnega dela I. v prvem letniku študija in predstavitve izsledkov doktorskih disertacij v okviru Samostojnega raziskovalnega dela III. v tretjem letniku študija. vse predstavitve v tem roku bodo potekale na filozofskem modulu Transformacija moderne misli – filozofija, psihoanaliza, kultura:

• ob 14. uri bo mag. Matej Ažman v okviru Samostojnega raziskovalnega dela III. predstavil izsledke na svoji doktorski disertaciji: Problemi sodobne teoretizacije znanosti (Heidegger, francoska epistemologija, Badiou), ki jo zaključuje pod mentorstvom red. prof. dr. Rada Rihe.
• ob 15. uri bo ddr. Boris Mihajl v okviru Samostojnega raziskovalnega dela III.  predstavil svojo doktorsko disertacijo z naslovom: Misliti igro, ki jo zaključuje pod mentorstvom red. prof. dr. Mladena Dolarja in somentorstvom izr. prof. dr. Urbana Kordeša.
• ob 16. uri bo Jaka Lobmar v okviru Samostojnega raziskovalnega dela I. predstavil temo doktorske disertacije z naslovom: Stagnirajoče ontologije: Pokrajinska umetnost med financializacijo in restrukturiranjem kritične teorije, 1973-2008, ki jo namerava pisati pod mentorstvom red. prof. dr. Alenke Zupančič.
• ob 17. uri bo Arvin Bains v okviru Samostojnega raziskovalnega dela I. predstavil temo doktorske disertacije, z delovnim naslovom: Affective Experiences of Migrant Mothers who Work in Applied Sciences, ki jo bo pisal pod mentorstvom dr. Julie Reshe.

 

Dogodek bo potekal po spletni seji ZOOM.

 

Udeležba ostalih študentk in študentov na predstavitvah kolegov in kolegic je obvezna za opravljanje študijske obveznosti Raziskovalnega seminarja I. (v 1. letniku) in Raziskovalnega seminarja II. (v 2. letniku) in se bo beležila s prezenčno listo.

 

Vabljeni tudi drugi zainteresirani!