Oddelek za predmete: Literatura v kontekstu

Pogoji za vključitev v delo oz. za opravljanje študijskih obveznosti:

Za vključitev v delo ni posebnih pogojev. Priporoča se predhodno poznavanje osnov literarne vede, temeljnih literarnoteoretskih smeri in metod interpretacije literarnih besedil.

Vsebina:

V času, ki ga vse bolj opisujemo v utopičnih in/ali distopičnih tonih, pa naj gre za naravo ali njeno tehnološko nasprotje, se predmet »Utopija/Distopija« vrača k literarnim začetkom utopije in njenega distopičnega dopolnila. Utopija še zdaleč ne ponuja statičnega družbenega modela v preživelem literarnem žanru; nasprotno, gre za inherentno dinamično formo, ki lahko zajame najpomembnejša protislovja današnjega sveta. S tega gledišča je utopija literarna forma, med najvplivnejšimi primeri katere najdemo filmske in televizijske priredbe; utopija je pripovedna forma, organizirana okrog ne-pripovedne strukture zemljevida; ponuja nam ne-prostor (»utopia«), ki je obenem dobri prostor (»eutopia«); navdihuje lahko tako razsvetljenski utopizem kakor distopičnost postrazsvetljenske in celo postfaktične dobe; in navsezadnje je utopija kritični model človeškega napredka, ki vse bolj usmerja naše razumevanje umetne in drugih ne-človeških vrst inteligence. »Utopija/Distopija« potemtakem z orodji literarne zgodovine historizira eno najbolj živih kulturnih formacij našega časa.

Temeljna literatura in viri:

• More, Thomas, in Stephen Duncombe. Utopija; Odprta utopija. Prev. Bogdan Gradišnik in Jedrt Maležič. Ljubljana: Studia humanitatis, 2014.
• Wallerstein, Immanuel. Utopistike; Dediščina sociologije. Prev. Polona Mesec. Ljubljana: Založba /*cf., 1999.
• Utopije – še vedno: zbornik o utopijah v 21. stoletju. Ur. Neda Pagon in Saša Pagon. Ljubljana: Studia humanitatis, 2015. Bauman, Zygmunt. Retrotopija. Prev. Katarina Rotar. Ljubljana: Založba /*cf., 2018.

Cilji in kompetence:

Cilji predmeta zajemajo razumevanje vloge žanra in forme utopije oziroma distopije v sodobni globalni kulturi; poznavanje literarne in intelektualne zgodovine utopije in distopije; in sposobnost prepoznavanja in analiziranja utopičnih in distopičnih elementov v različnih sodobnih in zgodovinskih diskurzih.

Splošne kompetence vključujejo kritično mišljenje, samostojno raziskovanje, akademsko izražanje. Specifične kompetence vključujejo poznavanje teorije in zgodovine utopije, uporabo literarno- in kulturnozgodovinskih metod ter uporabo kulturoloških pristopov. Študent_ka se bo naučil_a razpravljati in pisati na temo utopije in distopije v teoretskem, zgodovinskem in medijskem diskurzu.

Predvideni študijski rezultati:

Študent_ka se bo naučil_a opisovati, analizirati, interpretirati in primerjati različne zgodovinske in sodobne pojavnosti utopije in distopije v umetnosti, politiki in kulturi. Po zaključenem predmetu bo študent_ka znal_a ustvarjati znanstvene in poljudne pisne in ustne prispevke na različne aktualne in zgodovinske teme z vidika njihovega utopičnega oziroma distopičnega potenciala.

Metode poučevanja in učenja:

Oblike dela:

• Delo v manjših skupinah oz. v dvojicah
• Samostojno delo študentov

Metode (načini) dela:

• Razlaga
• Razgovor/ diskusija/debata
• Delo z besedilom

Načini ocenjevanja:

• daljši pisni izdelek 70 %
• javni nastop ali predstavitev 30 %

Reference nosilca:

• Habjan, Jernej. Ordinary Literature Philosophy: Lacanian Literary Performatives between Austin and Rancière. London: Bloomsbury Academic, 2020.
• Habjan, Jernej. Literatura med dekonstrukcijo in teorijo. Ljubljana: Založba /*cf., 2014.
• Habjan, Jernej, in Jessica Whyte (ur.). (Mis)readings of Marx in Continental Philosophy. Basingstoke: Palgrave Macmillan, 2014.
• Habjan, Jernej, in Fabienne Imlinger (ur.). Globalizing Literary Genres. New York: Routledge, 2016.
• Habjan, Jernej. Estetski režim umetnosti med performativno subverzijo in transferno transgresijo. Filozofski vestnik1 (2012): 91–100.
• Habjan, Jernej. Prvi slovenski roman in literarni svetovni-sistem. Slavistična revija 62.4 (2014): 569–577.