Pogoji za vključitev v delo oz. za opravljanje študijskih obveznosti:

Ni posebnih pogojev.

Vsebina:

Cilj predavanj je razložiti diskurzivno formacijo modernizma. Periodizacijska vsebina modernizma bo razložena v sečišču primerjalne literarne vede, lingvistike in filozofije. Kompleksnost modernističnih strategij, ki je zaobsežena v logiki obdobja, lahko svoja specifična določila veljavno razkrije šele prek delimitacije pojmov modernizem in modernost, modernizem in moderna ter modernizem in avantgarda. Zadrege z uveljavitvijo pojma modernizem v posameznih evropskih literaturah so posledica modernistične heterogenosti in planetarnosti. Predavanja bodo obravnavala krizo zavesti in logiko modernističnega obrata, zgodovinske avantgarde v Jugovzhodni Evropi ter povezave modernizma in avangardizmov z drugimi umetniškimi praksami. Slovensko gradivo bo vpeto v primerjalne kontekste.

Temeljni literatura in viri:

• Berg, Christian idr., ur. The Turn of the Century: Modernism and Modernity in Literature and the Arts. Berlin in New York: de Gruyter, 1995.
• Bradbury, Malcolm in James McFarlane, ur. Modernism, 1890-1930. Harmondsworth in New York: Penguin, 1991.
• Bru, Sascha idr., ur. Europa! Europa? The Avant-Garde, Modernism and the Fate of a Continent. Berlin in New York: de Gruyter, 2009.
• Bürger, Peter. Theory of the Avant-Garde. Prev. Michael Shaw. Minneapolis: U of Minnesota P, 1984.
• Calinescu, Matei. Five Faces of Modernity: Modernism, Avant-Garde, Decadence, Kitsch, Postmodernism. Durham: Duke UP, 1987.
• Caughie, Pamela, ur. Disciplining Modernism. New York: Palgrave, 2010.
• Dović, Marijan. Slovenska zgodovinska avantgarda med kozmopolitizmom in perifernostjo. Svetovne književnosti in obrobja. Ur. Marko Juvan. Ljubljana: Založba ZRC, 2012. 297–320.
• Eysteinsson, Ástráður in Vivian Liska, ur. Modernism 1–2. Amsterdam in Philadelphia: John Benjamins, 2007.
• Eysteinsson, Ástráður. The Concept of Modernism. Cornell UP, 1992.
• Fokkema, Douwe W. Literary History, Modernism and Postmodernism. Amsterdam in Philadelphia: John Benjamins, 1984.
• Friedman, Susan Stanford. Planetary Modernisms: Provocations on Modernity across Time. New York: Columbia UP, 2015.
• Giles, Steve, ur. Theorizing Modernism. Essays in Critical Theory. London in New York: Routledge, 1993.
• Juvan, Marko. Kosovel in hibridnost modernizma. Primerjalna književnost 28.posebna številka (2005): 57–71.
• Juvan, Marko. Modernistična estetika emocij in lirski diskurz. Slavistična revija 58.1 (2010): 157–169.
• Nicholls, Peter. Modernisms. A Literary Guide. Berkeley in Los Angeles: U of California P, 1995.
• Ross, Stephen, ur. Modernism and Theory: A Critical Debate. Abingdon (Oxon) in New York: Routledge 2009.
• Škulj, Jola. Modernizem in poteze v lirski, narativni in dramski formi. Primerjalna književnost 21.2 (1998): 45–74.
• Škulj, Jola. Modernost in modernizem. Primerjalna književnost 18.2 (1995): 17-30.
• Whitworth, Michael H., ur. Modernism. Oxford: Blackwell, 2007.
• Wollaeger, Mark, Matt Eatough, ur. The Oxford Handbook of Global Modernisms. Oxford: Oxford UP, 2012.

Cilji in kompetence:

Slušateljice in slušatelji bodo spoznali zgodovinske podlage za razlikovanje pojmov »moderna«, »modernost«, »modernizem« in »avantgarda«. Spoznali bodo poetološko logiko in filozofske podlage modernističnih del v poeziji, prozi in dramatiki. Seznanili se bodo z jezikovno-kulturnimi in historičnimi različicami modernizma v Evropi in zunaj nje. Spoznali bodo vlogo avantgardističnih praks na Slovenskem in v Jugovzhodni Evropi. Naučili se bodo tehnik branja in analize modernističnih in avantgardističnih tekstov.

Predvideni študijski rezultati:

Slušatelji in slušateljice znanje, pridobljeno pri predmetu, uporabijo pri pisanju znanstvenega teksta, ki lahko služi kot osnutek poglavja disertacije ali znanstvenega članka.

Metode poučevanja in učenja:

Oblike dela:

• Frontalna oblika poučevanja
• Delo v manjših skupinah oz. v dvojicah
• Samostojno delo študentov
• e-izobraževanje

Metode (načini) dela:

• Razlaga
• Razgovor/ diskusija/debata
• Delo z besedilom
• Proučevanje primera

Načini ocenjevanja:

• Daljši pisni izdelki 70 %;
• Javni nastop ali predstavitev 20 %;
• Aktivna udeležba na predavanjih in seminarjih 10 %.