Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož, Mestna občina Ptuj, Inštitut za arheologijo ZRC SAZU in Podiplomska šola ZRC SAZU

vabijo na

predstavitev novih arheoloških odkritij na Panorami in prenovljene ureditve Panorame v okviru Arheološkega parka Poetovio.

V četrtek, 19. januarja 2023 ob 17. uri, v Slavnostni dvorani na Ptujskem gradu. Zaradi slabega vremena vodenje po Panorami, predvideno ob 16. uri, odpade.

O Panorami bodo govorile dr. Jana Horvat (ZRC SAZU in PS ZRC SAZU),  dr. Tina Berden (ZRC  SAZU), dr. Anja Ragolič (ZRC SAZU), Iva Ciglar (Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož) in Jasmina Krajnc (Mestna občina Ptuj). Zaradi slabega vremena vodenje po Panorami, predvideno ob 16. uri, odpade. V nadaljevanju bo po razstavi Vojna in mir: Arheološke raziskave na Panorami na Ptuju leta 2020 vodila avtorica Iva Ciglar.

Izkopavanja na Panorami leta 2020 so pripeljala do presenetljivega odkritja obzidja legijskega tabora. O Panorami pripovedujeta tudi dve trenutno odprti arheološki razstavi (Petovionski panteon v Salonu umetnosti ter Vojna in mir na Ptujskem gradu). V okviru evropskega projekta Transfer smo v letih 2020–2022 pripravili Načrt predstavitve arheoloških ostankov na Panorami in Načrt upravljanja Arheološkega parka Poetovio (Arheološko najdišče Panorama), v prenovi je predstavitev arheoloških sledov na Panorami.

V četrtek, 19. januarja 2023, ob 11. uri bo Simon Koblar, študent doktorskega študija 3. stopnje Okoljske in regionalne študije, imel predavanje z naslovom:

Zotero.

V splošnem velja konsenz, da uporaba orodij za upravljanje bibliografskih referenc močno olajša raziskovanje in pisanje znanstvenih besedil. Namen predavanja je predstaviti orodja za upravljanje bibliografskih referenc in podrobnejša predstavitev uporabe orodja Zotero, saj jasna navodila lahko močno olajšajo uporabo. V prvem delu bodo opisani razlogi za uporabo upravljalca bibliografskih referenc in prednosti programa Zotero v primerjavi z drugimi podobnimi programi. V predavanju bodo predstavljene tudi specifike, kot je shranjevanje virov iz baze Cobiss+ in navajanje virov v slovenščini, kar je dodana vrednost v primerjavi s tujimi priročniki in uradno dokumentacijo.

Predavanje je zastavljeno kot interaktivno, zato je priporočljivo da imajo udeleženci in udeleženke s seboj osebni računalnik. Predhodno si lahko tudi ustvarijo brezplačen uporabniški račun na: https://www.zotero.org/ in opravijo osnovno instalacijo programa Zotero. Predavanje bo v sejni sobi ZRC SAZU, Novi trg 2, 1. nadstropje, Ljubljana.

Vabljeni!

Vabimo vas na predavanje, ki ga bo okviru doktorskega študija 3. stopnje Okoljske in regionalne študije, a za študentke in študente vseh študijskih programov Podiplomske šole ZRC SAZU in druge zainteresirane, imel Tim Prezelj:

Vizualizacija podatkov (v znanosti).

Predavanje bo v četrtek, 12. januarja 2023, ob 11. uri v študentski sobi ZRC SAZU, Novi trg 2, 1. nadstropje, Ljubljana.

Živimo v svetu, ki je (pre)nasičen z raznovrstnimi podatki, pri tem pa znanosti niso nikakršna izjema. Vendar pa sami podatki še niso informacije. Da to postanejo, jih moramo najprej primerno statistično obdelati in postaviti v ustrezen kontekst ter interpretacijo. Eden pomembnejših korakov pri tem pa je prav vizualizacija podatkov, kar lepo oriše že rek, da so statistika očala znanosti. Z izbiro in načinom vizualne predstavitve podatkov zato močno vplivamo na končno interpretacijo le-teh. Zato si bomo na predavanju ogledali različne načine in specifike vizualizacije različnih podatkov (tako kvantitativnih, kot tudi kvalitativnih), na kaj moramo biti pri tem pozorni, s kakšnimi “pastmi” se lahko pri tem srečamo in kako se jim izogniti. S kratkim “sprehodom” skozi zgodovinski razvoj vizualizacije podatkov bomo spoznali tudi kognitivne osnove vizualizacije podatkov, sodobne pristope, rešitve in trende na področju ter (informacijska) orodja, ki se lahko uporabljajo v ta namen. Priporočljivo je, da na predavanje s seboj prinesete list papirja in pisalo za izvedbo preprostega poskusa.

Tim Prezelj je po izobrazbi diplomirani mikrobiolog in magister molekulske in funkcionalne biologije. Trenutno kot raziskovalec zaposlen na Pedagoški in Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani. Ukvarja se predvsem z interdisciplinarnimi raziskavami spolnosti, vizualizacije podatkov, povezavami med umetnostjo in znanostjo in kognitivno statistiko. Na Pedagoški fakulteti je kot asistent za biologijo v izobraževanju vključen tudi v pedagoško delo pri izvedbi vaj, seminarjev in mentoriranju zaključnih del študentov. (Pri tem vključite kar se vam zdi smiselno, vsekakor ni potrebe po navajanju celotnega besedila).

Vabljeni!

(Photo by Firmbee.com on Unsplash)

Vabljeni na prvi rok predstavitev tem doktorskih disertacij na doktorskem študiju 3. stopnje Primerjalni študij idej in kultur v okviru obveznosti Samostojnega raziskovalnega dela I v 1. letniku študija in predstavitev izsledkov doktorskih disertacij v okviru Samostojnega raziskovalnega dela III v 3. letniku študija. Dogodek bo potekal v sejni sobi ZRC SAZU, Novi trg 2, 1. nadstropje, Ljubljana po naslednjem razporedu:

PON, 19. 12. 22 | 16:00 | Tisočletja med Jadranom in Podonavjem | SRD III | Nina Caf:

Paleoekološka rekonstrukcija vpliva človeka na holocenske spremembe okolja na območju Julijskih Alp, Slovenija.

Mentorica: doc. dr. Maja Andrič.

Komisija: doc. dr. Maja Andrič, izr. prof. dr. Jana Horvat in doc. dr. Edisa Lozić.

PON, 19. 12. 22 | 17:00 | Tisočletja med Jadranom in Podonavjem | SRD III | Iris Bekljanov Zidanšek:

Tribuna – rimski vojaški tabor v Ljubljani.

Mentorica: izr. prof. dr. Jana Horvat.

Komisija: doc. dr. Maja Andrič, izr. prof. dr. Jana Horvat in doc. dr. Edisa Lozić.

Udeležba ostalih študentk in študentov doktorskega študija Primerjalni študij idej in kultur na predstavitvah kolegov in kolegic je obvezna za opravljanje študijske obveznosti Raziskovalnega seminarja I (v 1. letniku) in Raziskovalnega seminarja II (v 2. letniku) in se bo beležila s prezenčno listo.

Vabljeni tudi drugi zainteresirani!

V petek, 16. decembra 2022, ob 16. uri, se bo v okviru modula Transformacije moderne misli – filozofija, psihoanaliza, kultura pri predmetu Sodobne teorije umetnosti in kulture ter estetika novih tehnologij, ki ga vodi red. prof. dr. Marina Gržinić Mauhler v sodelovanju z dr. Jovito Pristovšek, odvilo prvo letošnje predavanje:

Rasa in njene daljnosežne sodobne ontološke in epistemološke implikacije.

1. del: Marina Gržinić: Politika smrti v Evropi

2. del: Jovita Pristovšek: Spominjamo se besede na jeziku. Rasa. Žvečenje.*

* Parafraza verza, ki je bil prvotno zapisan sledeče: »Spominjamo se besede na jeziku. Köln. Žvečenje.« Rubia Salgado, Gergana Mineva in Kollektiv Women, »Tok spomina«, v Mejno mišljenje: demontaža zgodovin rasiziranega nasilja, ur. Marina Gržinić (Berlin: Sternberg Press, 2018), 52.

Predavanje bo potekalo v prostorih Filozofskega inštituta ZRC SAZU, Novi trg 2, 3. nadstropje, v sejni sobi ZRC SAZU, Novi trg 2, 1. nadstropje, Ljubljana.

Prof. dr. Marina Gržinić je znanstvena svetnica na Filozofskem inštitutu ZRC SAZU in redna profesorica na dunajski Akademiji za likovno umetnost, Inštitut za likovno umetnost, Post-konceptualne umetniške prakse.

Doc. dr. Jovita Pristovšek je leta 2017 doktorirala na Podiplomski šoli ZRC SAZU. Trenutno je podoktorska raziskovalka na dunajski Akademiji za likovno umetnost.

Gržinić in Pristovšek sta souredili Re-Activating Critical Thinking in the Midst of Necropolitical Realities: For Radical Change (Cambridge Scholars Publishing, 2022) in Theoretical-Critical Horizons: Shifting Baselines (Goethe-Institut Ljubljana, Društvo Nagib in Avstrijski kulturni forum, 2021). Njuno tretje souredniško delo Political Choreographies, Decolonial Theories, Trans* Bodies: About Marginality, Resistance, Technology and Geographies (Cambridge Scholars Publishing) izide v letu 2023.

V okviru predmeta Sodobna filozofija in moderna literatura bo s ciklom predavanj začel doc. dr. Rok Benčin:

Svet in žival: Leibniz, Uexküll in sodobna filozofija.

Prvo predavanje bo v sredo, 14. decembra 2022, ob 17. uri. V prvem semestru sledita še predavanji v sredo, 21. decembra 2022 in v sredo, 4. januarja 2023, vedno ob isti uri in v sejni sobi Filozofskega inštituta ZRC SAZU, Novi trg 2, 3. nadstropje, Ljubljana.

Na treh predavanjih se bomo posvetili transformacijam filozofskega koncepta sveta skozi prizmo živali. Začeli bomo z vplivom razvoja znanosti o življenju na Leibnizevo idejo o mnoštvu svetov in nadaljevali z zmedo, ki jo je v filozofske razprave vnesel Uexküll z raziskovanjem živalskih okolnih svetov. Imajo živali svoje svetove? Ali je svet žival?

Vabljeni!

V okviru predmeta Psihoanaliza in družbena vez bo s ciklom predavanj začel izr. prof. dr. Peter Klepec:

Krutost (vojne).

Predavanje bo v torek, 13. decembra 2022, ob 17. uri v sejni sobi Filozofskega inštituta ZRC SAZU, Novi trg 2, 3. nadstropje, Ljubljana.

V predavanju bomo skušali izmeriti pulz naše sodobne ideološke krajine na primeru krutosti in vojne. Oboje danes soglasno velja za nekaj zavrženega in odvratnega. Ob vojni v Ukrajini smo lahko večkrat zasledili izjavo, da je »vojna v Ukrajini kruta« – a kaj takšna izjava pomeni in na kaj se opira? V kakšen kontekst se vpisuje in kaj to pomeni za samo aktualno pojmovanje vojne ter krutosti? Kako se to vpisuje v širši aktualno družbeno-zgodovinski kontekst, zlasti v pomenu samorefleksije sedanjosti v razmerju do dvajsetega stoletja, v katerem je (kot pokaže Alain Badiou v Stoletju), prevladovala krutost kot strast do realnega, vojna pa je bila razumljena predvsem kot vojna, ki naj bi končala vse vojne, takšna, ki naj bi prinesla trajen mir?

Priporočeno branje:

• Freud, Sigmund, »Aktualna razmišljanja o vojni in smrti (1915); »Zakaj vojna?« (1933), v: isti, Spisi o družbi in religiji, prev. S. Hajdini et al., Ljubljana, Društvo za teoretsko psihoanalizo, 2007, str. 213–242; 393–410.
• Clausewitz, von, Carl, O vojni, prev. S. Hozjan, prirejena izdaja, Ljubljana, Studia humanitatis, 2004 (in ponovna izdaja 2022).
• Badiou Alain, 20. stoletje, prev. A. Žerjav, Ljubljana, Društvo za teoretsko psihoanalizo, 2005

Vabljeni!

Vabimo vas na predavanje, ki ga bo na filozofskem modulu v okviru predmeta Psihoanaliza in družbena vez imela red. prof. dr. Alenka Zupančič:

Freud o vojni, smrti in utajitvi.

Predavanje bo v torek, 29. novembra, ob 17. uri, v sejni sobi Filozofskega inštituta ZRC SAZU, Novi trg 2, 3. nadstropje, Ljubljana.

Predavanje bo izhajalo iz Freudovega kratkega spisa »Aktualna razmišljana o vojni in smrti« (1915), ki je nastal neposredno po 1. svetovni vojni. Analizirali bomo logiko Freudove argumentacije, aktualnost (ali morebitno ne-aktuanost) njegovih opažanj ter način, kako v tem spisu – in precej pred spisom o »Fetišizmu« – vpelje pojem utajitve (Verleugnung). Predavanje je zasnovano kot delo s tekstom in tudi neposredni razmislek o njem, zato vse, ki se bodo predavanja udeležili, prosimo, da vnaprej preberejo ta Freudov spis (zlasti 2. del) in sodelujejo s svojimi analizami oziroma opažanji. PDF teksta je dostopen na povezavi: prenesi.

Vabljeni!

Vabimo vas na nastopno predavanje, ki ga bo imel kandidat za izvolitev v naziv docenta za predmetno področje filozofije, dr. Gregor Strle:

Filozofija umetne inteligence: kognitivni modeli in reprezentacije.

Nastopno predavanje bo v četrtek, 24. novembra 2022, ob 14. uri preko spletne seje ZOOM.

Na področju umetne inteligence (Artificial Intelligence oz. AI) prevladujejo kognitivni modeli, ki arhitekturo inteligentnega sistema pogojujejo z zmožnostjo reprezentiranja. Klasičen primer takšne AI predstavlja kognitivističen (simbolni računski) pristop, ki kognicijo razume kot procesiranje abstraktnih simbolnih struktur (reprezentacij) in kot osnvono funkcionalnost inteligentnega sistema predpostavlja centralni nadzor nad upravljanjem le teh. Alternativa kognitivistični AI so teorije situacijske in utelešene kognicije (situated cognition, embodied cognition). Te zagovarjajo konekcionističen in decentraliziran AI, katerega inteligenca ni pogojena s centralnim procesiranjem abstraktnih reprezentacij, marveč se vzpostavlja v interakciji z okoljem (Varela idr. 1991). V krajnih primerih, ko sistem gradi svoj notranji model izključno v neposredni interakciji z okoljem, reprezentacij morda niti ne potrebujemo (Brooks 1991). Zagovorniki obeh paradigm, kognitivistične in konekcionistične AI, se razhajajo glede ključnih aspektov kognitivnega modeliranja — od definicije reprezentacij in narave reprezentiranja, do stopnje reprezentacijske kompleksnosti (ravni abstrakcije), ki je potrebna za modeliranje nekega inteligentnega procesa. Problem modeliranja reprezentacij bomo obravnavali z vidika kognitivne semantike in teorije konceptualnih prostorov (Conceptual Spaces, Gärdenfors 2000).

Dr. Gregor Strle je znanstveni sodelavec na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani (Laboratorij za uporabniku prilagojene komunikacije in ambientno inteligenco) in na GNI ZRC SAZU, ter pridrużeni član Oddelka za filozofijo in kognitivno znanost Univerze v Lundu, Švedska. Diplomiral je na področju filozofije in 2012 doktoriral na področju kognitivnih znanosti na temo “Semantics within: The Representation of Meaning through Conceptual Spaces / Semantika znotraj: Reprezentacija pomena v konceptualnih prostorih”. Povezuje področja filozofije, kognitivnih znanosti in računalništva, s poudarkom na aplikativnih raziskavah psihofiziološkega in kognitivnega (afektivnega) modeliranja uporabnika.

Vabljeni!