Vabljeni na prvi rok predstavitev tem doktorskih disertacij na doktorskem študiju 3. stopnje Primerjalni študij idej in kultur v okviru obveznosti Samostojnega raziskovalnega dela I v 1. letniku študija in predstavitev izsledkov doktorskih disertacij v okviru Samostojnega raziskovalnega dela III v 3. letniku študija. Dogodek bo potekal v sejni sobi ZRC SAZU, Novi trg 2, 1. nadstropje, Ljubljana po naslednjem razporedu:

PON, 19. 12. 22 | 16:00 | Tisočletja med Jadranom in Podonavjem | SRD III | Nina Caf:

Paleoekološka rekonstrukcija vpliva človeka na holocenske spremembe okolja na območju Julijskih Alp, Slovenija.

Mentorica: doc. dr. Maja Andrič.

Komisija: doc. dr. Maja Andrič, izr. prof. dr. Jana Horvat in doc. dr. Edisa Lozić.

PON, 19. 12. 22 | 17:00 | Tisočletja med Jadranom in Podonavjem | SRD III | Iris Bekljanov Zidanšek:

Tribuna – rimski vojaški tabor v Ljubljani.

Mentorica: izr. prof. dr. Jana Horvat.

Komisija: doc. dr. Maja Andrič, izr. prof. dr. Jana Horvat in doc. dr. Edisa Lozić.

Udeležba ostalih študentk in študentov doktorskega študija Primerjalni študij idej in kultur na predstavitvah kolegov in kolegic je obvezna za opravljanje študijske obveznosti Raziskovalnega seminarja I (v 1. letniku) in Raziskovalnega seminarja II (v 2. letniku) in se bo beležila s prezenčno listo.

Vabljeni tudi drugi zainteresirani!

V petek, 16. decembra 2022, ob 16. uri, se bo v okviru modula Transformacije moderne misli – filozofija, psihoanaliza, kultura pri predmetu Sodobne teorije umetnosti in kulture ter estetika novih tehnologij, ki ga vodi red. prof. dr. Marina Gržinić Mauhler v sodelovanju z dr. Jovito Pristovšek, odvilo prvo letošnje predavanje:

Rasa in njene daljnosežne sodobne ontološke in epistemološke implikacije.

1. del: Marina Gržinić: Politika smrti v Evropi

2. del: Jovita Pristovšek: Spominjamo se besede na jeziku. Rasa. Žvečenje.*

* Parafraza verza, ki je bil prvotno zapisan sledeče: »Spominjamo se besede na jeziku. Köln. Žvečenje.« Rubia Salgado, Gergana Mineva in Kollektiv Women, »Tok spomina«, v Mejno mišljenje: demontaža zgodovin rasiziranega nasilja, ur. Marina Gržinić (Berlin: Sternberg Press, 2018), 52.

Predavanje bo potekalo v prostorih Filozofskega inštituta ZRC SAZU, Novi trg 2, 3. nadstropje, v sejni sobi ZRC SAZU, Novi trg 2, 1. nadstropje, Ljubljana.

Prof. dr. Marina Gržinić je znanstvena svetnica na Filozofskem inštitutu ZRC SAZU in redna profesorica na dunajski Akademiji za likovno umetnost, Inštitut za likovno umetnost, Post-konceptualne umetniške prakse.

Doc. dr. Jovita Pristovšek je leta 2017 doktorirala na Podiplomski šoli ZRC SAZU. Trenutno je podoktorska raziskovalka na dunajski Akademiji za likovno umetnost.

Gržinić in Pristovšek sta souredili Re-Activating Critical Thinking in the Midst of Necropolitical Realities: For Radical Change (Cambridge Scholars Publishing, 2022) in Theoretical-Critical Horizons: Shifting Baselines (Goethe-Institut Ljubljana, Društvo Nagib in Avstrijski kulturni forum, 2021). Njuno tretje souredniško delo Political Choreographies, Decolonial Theories, Trans* Bodies: About Marginality, Resistance, Technology and Geographies (Cambridge Scholars Publishing) izide v letu 2023.

V okviru predmeta Sodobna filozofija in moderna literatura bo s ciklom predavanj začel doc. dr. Rok Benčin:

Svet in žival: Leibniz, Uexküll in sodobna filozofija.

Prvo predavanje bo v sredo, 14. decembra 2022, ob 17. uri. V prvem semestru sledita še predavanji v sredo, 21. decembra 2022 in v sredo, 4. januarja 2023, vedno ob isti uri in v sejni sobi Filozofskega inštituta ZRC SAZU, Novi trg 2, 3. nadstropje, Ljubljana.

Na treh predavanjih se bomo posvetili transformacijam filozofskega koncepta sveta skozi prizmo živali. Začeli bomo z vplivom razvoja znanosti o življenju na Leibnizevo idejo o mnoštvu svetov in nadaljevali z zmedo, ki jo je v filozofske razprave vnesel Uexküll z raziskovanjem živalskih okolnih svetov. Imajo živali svoje svetove? Ali je svet žival?

Vabljeni!

V okviru predmeta Psihoanaliza in družbena vez bo s ciklom predavanj začel izr. prof. dr. Peter Klepec:

Krutost (vojne).

Predavanje bo v torek, 13. decembra 2022, ob 17. uri v sejni sobi Filozofskega inštituta ZRC SAZU, Novi trg 2, 3. nadstropje, Ljubljana.

V predavanju bomo skušali izmeriti pulz naše sodobne ideološke krajine na primeru krutosti in vojne. Oboje danes soglasno velja za nekaj zavrženega in odvratnega. Ob vojni v Ukrajini smo lahko večkrat zasledili izjavo, da je »vojna v Ukrajini kruta« – a kaj takšna izjava pomeni in na kaj se opira? V kakšen kontekst se vpisuje in kaj to pomeni za samo aktualno pojmovanje vojne ter krutosti? Kako se to vpisuje v širši aktualno družbeno-zgodovinski kontekst, zlasti v pomenu samorefleksije sedanjosti v razmerju do dvajsetega stoletja, v katerem je (kot pokaže Alain Badiou v Stoletju), prevladovala krutost kot strast do realnega, vojna pa je bila razumljena predvsem kot vojna, ki naj bi končala vse vojne, takšna, ki naj bi prinesla trajen mir?

Priporočeno branje:

• Freud, Sigmund, »Aktualna razmišljanja o vojni in smrti (1915); »Zakaj vojna?« (1933), v: isti, Spisi o družbi in religiji, prev. S. Hajdini et al., Ljubljana, Društvo za teoretsko psihoanalizo, 2007, str. 213–242; 393–410.
• Clausewitz, von, Carl, O vojni, prev. S. Hozjan, prirejena izdaja, Ljubljana, Studia humanitatis, 2004 (in ponovna izdaja 2022).
• Badiou Alain, 20. stoletje, prev. A. Žerjav, Ljubljana, Društvo za teoretsko psihoanalizo, 2005

Vabljeni!

Vabimo vas na predavanje, ki ga bo na filozofskem modulu v okviru predmeta Psihoanaliza in družbena vez imela red. prof. dr. Alenka Zupančič:

Freud o vojni, smrti in utajitvi.

Predavanje bo v torek, 29. novembra, ob 17. uri, v sejni sobi Filozofskega inštituta ZRC SAZU, Novi trg 2, 3. nadstropje, Ljubljana.

Predavanje bo izhajalo iz Freudovega kratkega spisa »Aktualna razmišljana o vojni in smrti« (1915), ki je nastal neposredno po 1. svetovni vojni. Analizirali bomo logiko Freudove argumentacije, aktualnost (ali morebitno ne-aktuanost) njegovih opažanj ter način, kako v tem spisu – in precej pred spisom o »Fetišizmu« – vpelje pojem utajitve (Verleugnung). Predavanje je zasnovano kot delo s tekstom in tudi neposredni razmislek o njem, zato vse, ki se bodo predavanja udeležili, prosimo, da vnaprej preberejo ta Freudov spis (zlasti 2. del) in sodelujejo s svojimi analizami oziroma opažanji. PDF teksta je dostopen na povezavi: prenesi.

Vabljeni!

Vabimo vas na nastopno predavanje, ki ga bo imel kandidat za izvolitev v naziv docenta za predmetno področje filozofije, dr. Gregor Strle:

Filozofija umetne inteligence: kognitivni modeli in reprezentacije.

Nastopno predavanje bo v četrtek, 24. novembra 2022, ob 14. uri preko spletne seje ZOOM.

Na področju umetne inteligence (Artificial Intelligence oz. AI) prevladujejo kognitivni modeli, ki arhitekturo inteligentnega sistema pogojujejo z zmožnostjo reprezentiranja. Klasičen primer takšne AI predstavlja kognitivističen (simbolni računski) pristop, ki kognicijo razume kot procesiranje abstraktnih simbolnih struktur (reprezentacij) in kot osnvono funkcionalnost inteligentnega sistema predpostavlja centralni nadzor nad upravljanjem le teh. Alternativa kognitivistični AI so teorije situacijske in utelešene kognicije (situated cognition, embodied cognition). Te zagovarjajo konekcionističen in decentraliziran AI, katerega inteligenca ni pogojena s centralnim procesiranjem abstraktnih reprezentacij, marveč se vzpostavlja v interakciji z okoljem (Varela idr. 1991). V krajnih primerih, ko sistem gradi svoj notranji model izključno v neposredni interakciji z okoljem, reprezentacij morda niti ne potrebujemo (Brooks 1991). Zagovorniki obeh paradigm, kognitivistične in konekcionistične AI, se razhajajo glede ključnih aspektov kognitivnega modeliranja — od definicije reprezentacij in narave reprezentiranja, do stopnje reprezentacijske kompleksnosti (ravni abstrakcije), ki je potrebna za modeliranje nekega inteligentnega procesa. Problem modeliranja reprezentacij bomo obravnavali z vidika kognitivne semantike in teorije konceptualnih prostorov (Conceptual Spaces, Gärdenfors 2000).

Dr. Gregor Strle je znanstveni sodelavec na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani (Laboratorij za uporabniku prilagojene komunikacije in ambientno inteligenco) in na GNI ZRC SAZU, ter pridrużeni član Oddelka za filozofijo in kognitivno znanost Univerze v Lundu, Švedska. Diplomiral je na področju filozofije in 2012 doktoriral na področju kognitivnih znanosti na temo “Semantics within: The Representation of Meaning through Conceptual Spaces / Semantika znotraj: Reprezentacija pomena v konceptualnih prostorih”. Povezuje področja filozofije, kognitivnih znanosti in računalništva, s poudarkom na aplikativnih raziskavah psihofiziološkega in kognitivnega (afektivnega) modeliranja uporabnika.

Vabljeni!

Obveščamo vas, da bo v torek, 8. novembra 2022, ob 11. uri Jernej Kusterle na doktorskem študijskem programu 3. stopnje Primerjalni študij idej in kultur, modul Literatura v kontekstu, javno zagovarjal doktorsko disertacijo z naslovom:

Estetika grdega v poeziji slovenske moderne.

Mentor: red. prof. dr. Marko Juvan, somentor: doc. dr. Luka Vidmar.

Komisija: red. prof. ddr. Irena Avsenik Nabergoj, izr. prof. dr. Marijan Dović, doc. dr. Alenka Koron.

Zagovor bo v Mali dvorani ZRC SAZU, Novi trg 4, 2. nadstropje, Ljubljana.

Vljudno vabljeni!

Podiplomska šola ZRC SAZU (modul Literatura v kontekstu) vas vljudno vabi na gostujoče predavanje Jana Nederveena Pieterseja z naslovom:

Globalizacija: primerjava 1990–2022

Predavanje bo v četrtek, 6. oktobra 2022, ob 15. uri v Mali dvorani ZRC SAZU na Novem trgu 4 (2. nadstropje) v Ljubljani. Jezik predavanja bo angleščina.

Razlike med letoma 1990 in 2020 – pa naj bodo geopolitične, geoekonomske ali kulturne – so osupljive. Kako nam zvenijo osrednje teme družboslovja devetdesetih let – globalizacija, konvergenca, moderna, nacionalizem – trideset let pozneje? Kako je bila »kultura« vdelana v politično ekonomijo v devetdesetih letih in kakšna so razmerja danes? V tem predavanju se vračam k svojemu članku »Global Culture, 1990, 2020« (Theory, Culture & Society 37.7–8 /2020/), pri tem pa zavzemam splošno perspektivo, kakršne bližnji posnetki ne premorejo. Ob tem dodajam tale vprašanja: Kako naj razumemo razlike med vzponom hegemonije iz devetdesetih let in njenim zatonom od leta 2008 naprej? Lahko leta 2022 govorimo o tem, da je ekspanzivni avtoritarizem znova na pohodu, ali pa gre le za kratkotrajen odklon? In kakšne so videti »kulturne vojne« devetdesetih let v primerjavi z zadnjim desetletjem?

Jan Nederveen Pieterse je redni profesor globalnih študij in sociologije na Univerzi v Kaliforniji v Santa Barbari. Trenutno se posveča primerjalni raziskavi različic kapitalizma in tržnih ekonomij s poudarkom na neenakostih. Med njegovimi najnovejšimi knjigami so Connectivity and Global Studies (Palgrave Macmillan, 2021), Globalization and Culture: Fourth Edition (Rowman & Littlefield, 2019) in Multipolar Globalization (Routledge, 2018). Njegove knjige so bile prevedene v italijanski, španski, portugalski, danski, japonski, korejski in kitajski jezik.

Vabljeni!

[Fotografija: Leon Zakrajšek, Kompozicija No. 3, 2009, sumi in pigment (vir)]

Z veseljem sporočamo, da je bila doktorska disertacija Tadeja Kralja: “Raba slovenskega jezika pri predstavnikih slovenske skupnosti v Torontu” na nagradnem natečaju Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu nagrajena s 1. nagrado.

Za uspeh iskreno čestitamo kandidatu ter mentoricama doc. dr. Nataši Glihi Komac in red. prof. dr. Marjetki Golež Kaučič.

Svečana podelitev nagrad bo v sredo, 28. septembra 2022, v Dvorani Državnega sveta Republike Slovenije.