Vabimo vas na predavanje na doktorskem študiju 3. stopnje Primerjalni študij idej in kultur, ki ga bo v okviru modula Leksikologija, leksikografija, slovničarstvo imela red. prof. dr. Jožica Škofic:

Zemljepisna lastna imena med narečjem in knjižnim jezikom.

Raziskovanje zemljepisnih lastnih imen je zanimivo tako za strokovnjake različnih strok (jezikoslovje, geografija, etnologija, zgodovina) kot za nestrokovno javnost – o tem se je mogoče prepričati s prebiranjem strokovnih oz. znanstvenih člankov in monografij, pa tudi s spremljanjem različnih ljubiteljskih akcij zbiranja takih imen. V predavanju bo predstavljeno strokovno vodeno zbiranje hišnih in ledinskih imen na Gorenjskem, način dokumentiranja in objavljanja teh imen ter vprašanja, na katera pri tem delu pomaga odgovarjati jezikoslovje.

Nejezikoslovce najbolj zanimajo odgovori na vprašanja, kot so: Kaj narečna imena povedo o poimenovani predmetnosti in okoliščinah poimenovanja – kakšna je (bila) motivacija poimenovanja? Kaj imena povedo o govorcih, ki ta imena uporabljajo v svojem vsakdanjem življenju, in kaj o jeziku, v katerem se govorijo? Je mogoče značilnosti govorjenega jezika neke pokrajine opazovati skozi njena zemljepisna lastna imena?

Jezikoslovci pa se sprašujemo predvsem: Kako ta imena dokumentirati? Kako poenostavljeno zapisati hišno ali ledinsko ime v narečju, da bo berljivo za laike in dovolj povedno za jezikoslovje? Kako narečno zemljepisno lastno ime poknjižiti, mu dati ustrezno standardizirano podobo – samo na glasoslovno-pravopisni ravni ali tudi etimološko-zgodovinsko in se pri tem opirati na njegovo morfo(no)loško analizo? Kaj je bilo prvotno sporočilo lastnega imena? Da bi odgovorili na ta vprašanja, bo z izbranimi sklopi hišnih in ledinskih imen primerjana analiza lastnoimenskega in občnoimenskega (apelativnega) narečnega besedja, zbranega za Slovenski lingvistični atlas.

Predavanje bo v ponedeljek, 13. decembra 2021, ob 16. uri, po spletni seji ZOOM.

Prof. dr. Jožica Škofic, izredna članica SAZU, je raziskovalka v Dialektološki sekciji Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša. Ukvarja se predvsem z dialektologijo slovenskega jezika in geolingvistiko, narečnim imenoslovjem (vzdevki, hišnimi in ledinskimi imeni), narečnim slovaropisjem in zgodovino slovenskega jezika. Je vodja projekta Slovenski lingvistični atlas – SLA 1 Človek (telo, bolezni, družina) je izšel leta 2011, SLA 2 Kmetija pa leta 2016, trenutno vodi projekt i-SLA: Interaktivni atlas slovenskih narečij. Leta 2019 je izšla njena znanstvena monografija Krajevni govor Krope. Na Oddelku za slovenistiko Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem v Kopru predava jezikoslovne predmete, na Podiplomski šoli ZRC SAZU sodeluje v modulih Leksikologija, leksikografija, slovničarstvo ter Slovenske študije – tradicija in sodobnost.

Predavanje je namenjeno širši zainteresirani javnosti. Vabljeni!

(Vir fotografije)

Vabimo vas na gostujoče predavanje, ki ga bo na modulu Kulturna zgodovina v okviru doktorskega študija 3. stopnje Primerjalni študij idej in kultur, imel dr. Denis Mancevič:

V precepu: Posttranzicijski izzivi Belorusije.

Belorusija je v soju mednarodnih medijskih žarometov od avgusta lanskega leta, ko je režim Aleksandra Lukašenke (ponovno) zrežiral volilni rezultat in razglasil zmago na predsedniških volitvah. Toda tokrat se je oglasilo ljudstvo – Minsk in druga večja mesta so pretresli množični protesti brez primere v novejši beloruski zgodovini. A režim ni klonil, represivni aparat je ostal zvest Lukašenki, pomagala je izdatna (logistična, politična, gospodarska) podpora Rusije.

Zahodne države so medtem postopno stopnjevale sankcije proti režimu, število političnih zapornikov je naraščalo (op. trenutno okrog 860), umiranje civilne pa nadaljevalo. Režim je iskal taktike, da bi Zahodne države ponovno prisilil k pogajanjem – in jih našel v zrežirani humanitarni krizi na belorusko-poljski meji, kamor je zvabil nekaj tisoč migrantov iz Bližnjega vzhoda. In tu sta trčili brutalnost beloruskega režima in politika proti priseljevanju poljske vladajoče desnice, neučinkovitost, počasnost in pasivnost EU. Ter geopolitični interesi – v prvi vrsti Rusije in ZDA. Medijska slika je ob tem pogosto enodimenzionalna in dokaj površinska, saj ne upošteva številnih zgodovinskih, socio-ekonomskih in političnih okoliščin, ki so pomembni za razumevanje trenutnih razmer in posledično tudi iskanje rešitev za izhod iz le-te.

Predavanje bo v sredo, 8. decembra 2021, ob 17. uri, v sejni sobi ZRC SAZU*, Novi trg 2, 1000 Ljubljana za študente in študentke Podiplomske šole ZRC SAZU.

Za zunanje slušatelje in slušateljice bo predavanje dostopno preko povezave ZOOM.

Denis Mancevič je doktor družboslovnih in humanističnih ved (2013) in avtor monografije Energetska diplomacija Ruske federacije v 21. stoletju. Leta 2006 je diplomiral iz ruščine in sociologije kulture (FF UL) ter vzporedno iz mednarodnih odnosov (FDV UL) in za svojo diplomsko nalogo prejel fakultetno Prešernovo nagrado. Študij je nadaljeval na Ekonomsko-poslovni fakulteti v Mariboru, kjer je leta 2009 magistriral iz mednarodne poslovne ekonomije. Leta 2018 je zaključil še študij MBA na IEDC – Poslovni šoli Bled.

Deluje kot svetovalec in je soustanovitelj strateško komunikacijske družbe Herman & partnerji. Je reden kolumnist, komentator, mentor in predavatelj. Svoje izkušnje in znanje že več kot 10 let redno deli v kolumnah za različne slovenske medije (Finance, Delo, Večer). Tematike, ki ga najbolj zanimajo segajo na področja mednarodnih odnosov in geopolitike, energetskih in trgovinskih odnosov, poslovnih strategij itd.

Predavanje je namenjeno širši zainteresirani javnosti. Vabljeni!

* Za vse prisotne na dogodku velja, da morajo izpolnjevati pogoj PCT. Veljavnost pogoja PCT dokazujejo z enim od pogojev, ki so navedeni v 2. členu Odloka o začasnih ukrepih za preprečevanje in obvladovanje širjenja okužb z nalezljivo boleznijo COVID-19, istovetnost pa oseba dokazuje z osebnim dokumentom.

V vseh zaprtih javnih prostorih je obvezna kirurška maska ali FFP2 maska  in razkuževanje rok. Maske iz blaga niso več dovoljene.

Vabimo vas na predavanje na doktorskem študiju 3. stopnje Primerjalni študij idej in kultur, ki ga bo v okviru modula Leksikologija, leksikografija, slovničarstvo imel izr. prof. dr. Tomaž Erjavec:

Raziskovalna infrastruktura CLARIN.SI in njen pomen za jezikoslovne študije.

Predavanje bo predstavilo raziskovalno infrastrukturo za jezikovne vire in tehnologije CLARIN.SI, s poudarkom na podpori, ki jo lahko nudi jezikoslovnih študijam. Na kratko bomo povzeli zgodovino CLARIN.SI in njeno vpetost v evropsko infrastrukturo CLARIN, nato pa se bomo posvetili trem stebrom delovanja CLARIN.SI: repozitoriju jezikovnih virov, spletnim storitvam in podpori raziskav. Za jezikoslovce sta najbolj pomembna druga dva stebra, zato bomo podrobno predstavili spletna konkordančnika infrastrukture in njihove korpuse, s poudarkom na novem korpusu MetaFida, ki združuje 34 obstoječih korpusov slovenskega jezika in vsebuje 3,6 milijarde besed. Na kratko bomo predstavili tudi podporo raziskavam, od financiranja priprave jezikovnih virov za vključitev v repozitorij, do vsakoletnega razpisa za projekte.

Predavanje bo v ponedeljek, 6. decembra 2021, ob 16. uri, po spletni seji ZOOM.

Izr. prof. dr. Tomaž Erjavec  je zaposlen na Odseku za tehnologije znanja na Institutu »Jožef Stefan« ter na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša na ZRC SAZU. Glavna področja njegovega dela so razvoj standardov za kodiranje jezikovnih podatkov ter metode označevanja in izdelave jezikovnih virov. Erjavec je najbolj citiran raziskovalec s področja jezikoslovja v Sloveniji. Je član tehničnega odbora »Informatika, dokumentacija in splošna terminologija« pri Slovenskem inštitutu za standardizacijo in nacionalni koordinator CLARIN.SI.

Vabljeni!

(Vir fotografije)

Vabimo vas na drugi blok predavanj na smeri Krasoslovja v okviru magistrskega študija 2. stopnje Vede o Zemlji in okolju, ki bosta v četrtek, 2. decembra 2021,  ob 11:30-13:00, v dvorani Zemljepisnega muzeja na Gosposki ulici 13, Ljubljana (zemljevid):

Uvod v strukturno geologijo krasa.

Predavanji bosta vezani na predmet Kras in tektonske strukture (nosilka Stanka Šebela).

Za udeležbo na predavanjih je obvezen pogoj PCT in nošnja mask.

Vabljeni!

Vabimo vas na predavanje na doktorskem študiju 3. stopnje Primerjalni študij idej in kultur, ki ga bo v okviru modula Leksikologija, leksikografija, slovničarstvo imel akad. prof. dr. Marko Snoj:

Etimologija je odkrivanje pogleda na svet.

Etimologija je jezikoslovna znanost, ki odkriva, kdaj, zakaj in kako so nastale pomenonosne prvine posameznega jezika, ki so morfem, beseda, neprozorna stalna besedna zveza in frazem. Te prvine namreč niso od včeraj. Velika večina je bila tu že pred našim rojstvom. Naučili smo se jih od staršev, oni od svojih staršev in tako nazaj vse do rojstva posamezne besede ali časa, ko je iz tujega jezika prišla v našega. Tako kot vsak človek ima tudi vsaka beseda svoje prednike in sorodnike, ki nam ne povedo samo tega, kakšna je bila ob svojem rojstvu, temveč tudi, kakšne so bile okoliščine njenega spočetja. Povedano bolj eksaktno: kakšno predstavo so imeli tedanji ljudje o poimenovanem, pri čemer spoznanja o teh predstavah niso stvar bolj ali manj posrečenega ugibanja, temveč so rezultat matematično natančne metode, ki korak za korakom pripelje do rezultata.

Slovani so v pojmu ‘prav’ videli usmerjenost naravnost naprej, v pojmu ‘narobe’ pa krivino. Iz tega obdobja imamo pri nas tvorjenki pravica in krivica, ki v samostalniški obliki izražata, kaj je prav in kaj narobe. Prislov krivo, ki je še nedavno pomenil ‘narobe’, se je pri nas umaknil inovaciji narobe, ki je izvorno sklop iz predložne zveze na robe, ta pa je označevala način, da je kdo oblekel obleko na robe, danes bi rekli na robove, tj. tako, da se vidijo robovi, ob katerih so sešiti ukrojeni deli obleke. Kaj to pove o miselnosti naših tedanjih prednikov, je stvar interpretacije. Kakor je tudi stvar interpretacije, zakaj je beseda s pomenom ‘delo’ pri različnih narodih tako različno motivirana. V slovenščini je delo prvotno ‘sestavljanje’, pri Hrvatih in Srbih je rad prvotno ‘skrb’, pri Makedoncih in Bolgarih je rabota ‘tisto, kar pripada služabniku, sužnju, rabu’, Madžari pa so si besedo munka, ki pomeni ‘delo’, izposodili iz slovanske mǫka, ki je pomenila ‘muka’. Etimologija odgovarja na vprašanja, kaj (so si naši predniki predstavljali, da) je življenje, kaj je bilo (po predstavah naših prednikov) prej, kura ali jajce. Kakšna je temeljna razlika med ‘ljubiti’ in ‘marati’. Ugotavlja, da je za Slovane ‘svet’ to, kar se vidi, kar se sveti, za Grke in Rimljane ‘urejenost, okras’ in za Germane ‘čas človekovega življenja’. In tako za vsako stvar, reč, dejanje, razmerje. Vse, kar je mogoče ubesediti, je predmet obravnave etimološke stroke, ki prek poimenovanj razkriva miselnost naših davnih prednikov, od katerih nam je sicer ostalo le kako grobišče ali pa še to ne.
In zakaj je vse to potrebno sodobnemu človeku? Zato, da se spoznavamo, saj smo v večji ali manjši meri potomci ljudi s temi predstavami. Smo utelešenje njihovega življenjskega načina, ta pa je bil bolj ali manj skladen z njihovimi predstavami o svetu, ki so ga soustvarjali.

Predavanje bo v ponedeljek, 29. novembra 2021, ob 16. uri, po spletni seji ZOOM.

Akad. prof. dr. Marko Snoj se od začetka svoje poklicne poti posveča vprašanjem slovenske, slovanske in indoevropske etimologije, naglasoslovja in slovaropisja. Sodeloval je pri štirih knjigah temeljnega Bezlajevega Etimološkega slovarja slovenskega jezika. Njegova bibliografija poleg tega obsega še vrsto člankov z omenjenih področij in naslednja samostojna knjižna dela: Kratka albanska slovnica (1991), Rückläfiges Wörterbuch der albanischen Sprache (1994), Slovenski etimološki slovar v treh izdajah (1997, 2003, 2016), ki je prosto dostopen tudi na Franu, Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen (2009), Slovar jezika Janeza Svetokriškega (2006) in Slovar Pohlinovega jezika (2020). V letih 2008 do 2018 je bil predstojnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.

Vabljeni!

(Vir fotografije)

Obveščamo vas, da bo v ponedeljek, 29. novembra 2021, ob 11. uri, Tadej Kralj na doktorskem študijskem programu 3. stopnje Primerjalni študij idej in kultur, modul Slovenske študije – tradicija in sodobnost, javno zagovarjal doktorsko disertacijo z naslovom:

Raba slovenskega jezika pri predstavnikih slovenske skupnosti v Torontu.

Mentorica: doc. dr. Nataša Gliha Komac, somentorica: red. prof. dr. Marjetka Golež Kaučič.

Zagovor bo v Mali dvorani ZRC SAZU, Novi trg 4, 2. nadstropje, Ljubljana.

Vljudno vabljeni.

(Vir fotografije)

Vabimo vas na predavanje na doktorskem študiju 3. stopnje Primerjalni študij idej in kultur, ki ga bo v okviru modula Leksikologija, leksikografija, slovničarstvo imela izr. prof. dr. Nataša Jakop:

Pragmatični frazemi v slovarju in jezikovni rabi.

Pragmatični frazemi so jezikovne enote, s katerimi se srečujemo v vsakdanji komunikaciji, ko nekoga pozdravimo, mu voščimo, ko smo glasno nejevoljni, jezni in negodujemo, preklinjamo, ko skušamo biti v nekih okoliščinah zgolj nevtralno vljudni ipd.

Na predavanju bomo ob primerih pragmatičnih frazemov iz slovarjev spoznali njihove definicijske slovnične in pomenske lastnosti ter jih teoretično umestili v frazeološki sistem. Primeri iz aktualne jezikovne rabe pa bodo naš izziv za razmislek o njihovem sodobnem slovarskem opisu.

Predavanje bo v ponedeljek, 22. novembra 2021, ob 16. uri, po spletni seji ZOOM.

Izr. prof. dr. Nataša Jakop je raziskovalka slovenske frazeologije, leksikologije in normativistike. Zaposlena je na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, kjer sodeluje pri pripravi tretje izdaje Slovarja slovenskega knjižnega jezika (eSSKJ) in izvaja izobraževalno dejavnost na področju uporabe slovarskih portalov Fran in Franček. Kot članica ožjega sestava Pravopisne komisije pri SAZU in ZRC SAZU sodeluje pri pripravi novih pravopisnih pravil. Na Podiplomski šoli ZRC SAZU je koordinatorica jezikoslovnega modula in predavateljica. Je avtorica oziroma soavtorica znanstvenih monografij s področja frazeologije in normativistike.

Vabljeni!

(Vir fotografije)

Vabimo vas na dve predavanji na smeri Krasoslovja v okviru magistrskega študija 2. stopnje Vede o Zemlji in okolju.

Predavanji bosta v četrtek, 18. novembra 2021 v dvorani Zemljepisnega muzeja na Gosposki ulici 13, Ljubljana (zemljevid).

Dr. Mitja Prelovšek bo imel ob 16. uri predavanje z naslovom:

Interdisciplinarnost magistrskega študija krasoslovja s poudarkom na geoloških vsebinah.

Izr. prof. dr. Stanka Šebela bo imela predavanje ob 16.55 uri z naslovom:

Kras in tektonske strukture.

Predavanji bosta osredotočeni na geološke vsebine modula oz. smeri Krasoslovja v okviru 2. stopnje magistrskega programa Vede o Zemlji in okolju. Uvodoma bo predstavljena vpetost geoloških raziskav v interdisciplinarno krasoslovje, v nadaljevanju pa predmet Kras in tektonske strukture s primeri iz slovenskega krasa.

Za udeležbo na predavanjih je obvezen pogoj PCT in nošnja mask.

Vabljeni!

Vabimo vas na nastopno predavanje, ki ga bo imela kandidatka za izvolitev v naziv docentke za predmetno področje jezikoslovja, dr. Mojca Žagar Karer:

Vloga terminoloških načel pri urejanju terminologije.

Nastopno predavanje bo v torek, 9. novembra 2021, ob 12. uri, v Mali dvorani ZRC SAZU, Novi trg 4, 2. nadstropje, Ljubljana.

Primarni namen vsakega terminološkega dela je omogočanje uspešnega strokovnega sporazumevanja in preprečevanje komunikacijskih šumov, kar velja za obstoječo terminologijo in tudi za tisto, ki šele nastaja. Urejena in usklajena terminologija ima pozitivne učinke tudi izven matične stroke, saj so uporabniki terminologije poleg področnih strokovnjakov pogosto tudi strokovnjaki sorodnih strok, prevajalci, lektorji in ostali. V predavanju bo predstavljen mehanizem odločanja o prednostnih terminih, ki temelji na terminoloških načelih. Terminološka načela niso obvezujoča, so pa koristna pri odločanju o najustreznejšem terminu, saj se je z njihovim upoštevanjem mogoče izogniti arbitrarnim in nepremišljenim rešitvam. Na podlagi aktualnih primerov iz terminološke prakse bodo predstavljena štiri najpomembnejša terminološka načela, in sicer načelo ustaljenosti, načelo gospodarnosti, načelo jezikovnosistemske ustreznosti in jezikovnokulturno načelo.

Dr. Mojca Žagar Karer je vodja Terminološke sekcije in raziskovalka v Terminološki sekciji. Ukvarja se s teoretičnimi in praktičnimi vidiki terminologije. Je članica koordinacijskega odbora Historičnega seminarja ZRC SAZU, uredniškega odbora publikacije Historični seminar, širšega sestava Pravopisne komisije, uredniškega sveta Slovarja slovenskega knjižnega jezika (eSSKJ), uredniškega odbora portala Fran Terminološke komisije pri Mednarodnem slavističnem komiteju in članica upravnega odbora EAFT (European Association for Terminology). Z izvolitvijo v naziv docentke bo postala sodelavka in predavateljica na doktorskem modulu Leksikologija, leksikografija, slovničarstvo na Podiplomski šoli ZRC SAZU.

Vabljeni!

Vabimo vas na predavanje, ki ga bo na doktorskem modulu Slovenske študije – tradicija in sodobnost imela izr. prof. dr. Mirjam Milharčič Hladnik:

Vloga ženske v slovenski družbi in kulturi.

Predavanje bo zastavilo vprašanje pomena in nastanka konstrukta nacionalne enovitosti/enosti kulture in družbe. »Vloge« žensk v družbi in kulturi bo zastavilo znotraj koncepta intersekcionalnosti. Kot simptomatične primere delovanja žensk v patriarhalno nacionalističnem okolju slovenske družbe in kulture bo predstavilo učiteljice in migrantke, kot posamezni ženski primer »spola in upora« pa Angelo Vode. Predavanje je participativne narave in zahteva sodelovanje prisotnih.

Predavanje bo v ponedeljek, 25. oktobra 2021, ob 16. uri, v sejni sobi pred tajništvom Podiplomske šole ZRC SAZU, v 1. nadstropju na Novem trgu 2, Ljubljana.

Obvezen je pogoj PCT in nošnja mask.

Vabljeni!