Obveščamo vas, da bo v ponedeljek, 9. maja 2022, ob 11. uri, Anja Iskra na doktorskem študijskem programu 3. stopnje Primerjalni študij idej in kultur, modul Kulturna zgodovina, javno zagovarjala doktorsko disertacijo z naslovom:

Kulturna politika in likovna umetnost v Mariboru v času nemške okupacije 1941-1945.

Mentor: red. prof. dr. Oto Luthar, somentorica: izr. prof. dr. Marjeta Ciglenečki.

Komisija: dr. Bojan Godeša, red. prof. dr. Tanja Petrović in izr. prof. dr. Polonca Vidmar.

Zagovor bo v Mali dvorani ZRC SAZU, Novi trg 4, 2. nadstropje, Ljubljana.

Vljudno vabljeni.

Vabimo vas na javno predavanje, ki ga bo v okviru smeri Biodiverziteta, ekologija in evolucija na magistrskem študijskem programu Vede o Zemlji in okolju imel izr. prof. dr. Janez Mulec:

Mikrobiologija kraškega podzemlja.

Predavanje bo v četrtek, 21. aprila 2022, ob 10. uri, preko spletne seje ZOOM.

Jamska mikrobiologija je interdisciplinarno področje mikrobiologije in geologije, kjer preučujemo mikroorganizme v jamah in njihove vplive na naravne procese. V predavanju bomo osvetlili zanimive podzemne habitate, kjer naletimo na mikroorganizme, ter pokazali na nekatere njihove značilne predstavnike. V razumevanju vloge mikroorganizmov pri naravnih procesih je še vedno veliko vrzeli, vendar so kljub temu učinki njihovih aktivnosti nemalokrat jasno izraženi. To velja še posebej v primerih neposrednega človekovega vpliva, ki je posledica organskega onesnaženja.

Izr. prof. dr. Janez Mulec je raziskovalec, ki se ukvarja z jamsko mikrobiologijo, delovanjem ekosistemov ter varovanjem narave. Kot član raziskovalne skupine na Inštitutu za raziskovanje krasa ZRC SAZU sodeluje pri bazičnih in aplikativnih raziskavah. Je nosilec predmeta Mikrobiologija okolja na magistrskem študijskem programu Vede o Zemlji in okolju na Podiplomski šoli ZRC SAZU.

Vabljeni!

Vabimo vas na predavanje, ki ga bo na modulu Slovenske študije – tradicija in sodobnost imela red. prof. dr. Marjetka Golež Kaučič:

Misliti živali skozi folkloro in poezijo.

Predavanje bo v četrtek, 14. aprila 2022, ob 16. uri, po spletni seji ZOOM.

Živimo v času, ko se razmerja med vrstami na novo definirajo, tudi na podlagi vdiranja človeka v naravne habitate živali, kar je posledično prineslo tudi razmah epidemije koronavirusa in zato izrazitega preloma z dominacijo človeške vrste nad drugimi in možnost vzpostavitve novih razmerij z živalmi. Žival naj bi v razmerju z nami delovala kot sorodnik, kot oseba, ki ima intrizično vrednost v večvrstni skupnosti.

V predavanju se bomo osredotočili na analizo ljudskih pesmi, v katerih imajo središčno vlogo živali in ugotavljali, kakšna so razmerja med človekom in živaljo v njih, in tudi ali so v njih že kritike antropocentrizma ali vsaj empatični odmevi. V drugem delu predavanja, pa se bomo posvetli poeziji dveh pesnic Alenke Jovanovski in Vesne Liponik, ki ne tematizirata več živali kot simbolične reprezentacije za nekaj ali nekoga drugega, pač pa so v njih živali realna bitja, predstavniki vrste ali celo posamezniki in posameznice. Ob tem razmišljamo še o vprašanju moči poezije, o tisti resnični moči poezije, ki bi morda lahko vplivala na spremembo obstoječih razmerij med vrstami v t. i. novi ekološki paradigmi.

Dr. Marjetka Golež Kaučič je redna profesorica za folkloristiko na Podiplomski šoli ZRC SAZU in znanstvena svetnica na Glasbenonarodopisnem inštitutu ZRC SAZU. Intenzivno preučuje vloge in pomene živali v folklori in literaturi tudi na podlagi novih teoretskih konceptov zoofolkloristike, ekokritike, kulturne in kritične animalistike ter z uporabo filozofskega diskurza.

Vabljeni!

Vabimo vas na predavanje, ki ga bo v okviru predmeta Terminologija in terminografija imela doc. dr. Mojca Žagar Karer:

Terminološka načela in izbira prednostnega termina.

Namen vsakega terminološkega dela je omogočiti uspešno strokovno sporazumevanje. To velja za obstoječo terminologijo in tudi za tisto, ki šele nastaja. Urejena in usklajena terminologija ima pozitivne učinke tudi izven matične stroke, saj so uporabniki terminologije poleg področnih strokovnjakov pogosto tudi strokovnjaki sorodnih strok, prevajalci, lektorji in ostali. V predavanju bo predstavljen normativni vidik terminologije in mehanizem odločanja o prednostnih terminih, ki temelji na terminoloških načelih. Terminološka načela niso obvezujoča, so pa koristna pri odločanju o najustreznejšem terminu, saj se je z njihovim upoštevanjem mogoče izogniti arbitrarnim in nepremišljenim rešitvam. Na podlagi aktualnih primerov iz terminološke prakse bodo predstavljena štiri najpomembnejša terminološka načela, in sicer načelo ustaljenosti, načelo gospodarnosti, načelo jezikovnosistemske ustreznosti in jezikovnokulturno načelo.

Predavanje bo v ponedeljek, 11. aprila 2022, ob 16. uri, po spletni seji ZOOM.

Doc. dr. Mojca Žagar Karer je vodja Terminološke sekcije na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Kot soavtorica ali sourednica je sodelovala pri Gledališkem terminološkem slovarju, Terminološkem slovarju avtomatike, Pravnem terminološkem slovarju in Terminološkem slovarju betonskih konstrukcij. Samostojno ali skupaj s sodelavci vodi delo za Kriminalistični terminološki slovar, Kamnarski terminološki slovar ter za 2. izdajo Gledališkega terminološkega slovarja. Skupaj s sodelavci odgovarja na terminološka vprašanja v Terminološki svetovalnici na spletišču Terminologišče. Je članica koordinacijskega odbora Historičnega seminarja ZRC SAZU in uredniškega odbora publikacije Historični seminar. Je tudi članica širšega sestava Pravopisne komisije, uredniškega sveta Slovarja slovenskega knjižnega jezika (eSSKJ) in uredniškega odbora portala Fran. Od leta 2013 je članica Terminološke komisije pri Mednarodnem slavističnem komiteju, od leta 2018 pa je članica upravnega odbora EAFT (European Association for Terminology).

Vabljeni!

Vabimo vas na predavanje na modulu Literatura v kontekstu, ki ga bo imel gostujoči predavatelj dr. Joseph Grim Feinberg:

Karel Teige, češka avantgarda in »nova ljudska kultura«.

Predavanje bo v angleškem jeziku v torek, 29. marca 2022, ob 15. uri, v Mali dvorani ZRC SAZU, Novi trg 4, 2. nadstropje, Ljubljana.

Ker se je avantgarda predstavljala kot upor zoper tradicijo, jo radi vpletamo v zgodovinske pripovedi o progresivnih ustvarjalnih posameznikih, ki kljubujejo konservativnemu ljudskemu okusu in tradiciji. Če smo pozornejši, pa se nam razkrije veliko kompleksnejše razmerje med avantgardo in pojmom folklore. Medtem ko nam lahko folklora v nekaterih oblikah velja za utelešenje vsega najslabšega v sočasni umetnosti in družbi, se v drugih oblikah izkaže za alternativni vir kolektivne, praznične zavesti, ki lahko moderno družbo reši njene lastne podhranjenosti. Predavanje se posveča pojmovanju »ljudskega« in »ljudske kulture« v spisih osrednjega teoretika češke avantgarde Karla Teigeja. Teige je v pojmu »nove ljudske kulture« videl vir kolektivne politične subjektivitete zunaj tradicionalnih okvirov politike in umetnosti, na tej podlagi pa je obravnaval poetične in iracionalne razsežnosti vsakdanje subjektivitete kot pogoje za revolucioniranje sveta.

Joseph Grim Feinberg je raziskovalec na Filozofskem inštitutu Češke akademije znanosti in urednik revije Contradictions/Kontradikce. Je avtor knjige The Paradox of Authenticity: Folklore Performance in Post-Communist Slovakia (2018) in sourednik zbornika Karel Kosík and the Dialectics of the Concrete (2022). Trenutno soureja angleški prevod knjige Karla Teigeja Jarmark umění (Umetnostni trg), ki je pred izidom.

Vabljeni!

Vabimo vas na predavanje, ki ga bo v okviru predmeta Leksikologija, leksikografija in slovničarstvo sodobnega jezika imela red. prof. dr. Andreja Žele:

Pomenska usmerjenost oz. vezljivost besed kot osnova za razumevanje nekaterih skladenjskih vprašanj.

Predavanje bo v ponedeljek, 28. marca 2022, ob 16. uri, po spletni seji ZOOM.

Predstavljena bo zlasti glagolska in neglagolska vezljivost (vs. družljivost) kot bistvena pomensko-skladenjska osnova za ustvarjanje in oblikovanje slovenske skladnje na vseh ravneh, od besedne zveze do besedila.

Dr. Andreja Žele je redna profesorica za slovenski jezik na Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Dopolnilo pa sodeluje pri nastajanju novega razlagalnega slovarja slovenskega knjižnega jezika NSSKJ na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.

Vabljeni!

Vabimo vas na predavanje, ki ga bo v okviru modula Leksikologija, leksikografija, slovničarstvo imela izr. prof. dr. Helena Dobrovoljc:

Ključna beseda »covid-19«: jezikovno svetovanje in zadrege govorcev slovenščine v obdobju pandemije koronavirusa z vidika teorije jezikovnega menedžmenta.

Predavanje bo v ponedeljek, 14. marca 2022, ob 16. uri, po spletni seji ZOOM.

V predavanju bo prikazana jezikovnosvetovalna dejavnost z vidika teorije jezikovnega menedžmenta. Jezikovno svetovanje je organizirano kot intervencijski spletni svetovalni servis, hkrati pa predstavlja avtorefleksivni vir jezikovnih zadreg, uporabljen pri prenovi kodifikacije. Prenova poteka po raziskovalnem pristopu – upoštevane so tudi jezikovne variacije v jeziku, skozi katere raziskovalci analizirajo interese jezikovne skupnosti. Odgovarjanje na jezikovna vprašanja poteka celovito, saj upoštevamo tako sociolingvistične kot tudi sociokulturne značilnosti komunikacijskih procesov, v katerih se vprašanja porajajo. Prikazana je dinamika delovanje Jezikovne svetovalnice v obdobju pandemije koronavirusne bolezni covid-19, tj. od marca 2020 do marca 2022.

Helena Dobrovoljc je raziskovalka sodobnega slovenskega knjižnega jezika ZRC SAZU, višja znanstvena sodelavka Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša in sodelavka modula Leksikologija, leksikografija, slovničarstvo na Podiplomski šoli ZRC SAZU in predavateljica na Fakulteti za humanistiko Univerze v Novi Gorici. Je vodja Pravopisne sekcije Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša in Pravopisne komisije pri SAZU in ZRC SAZU. Raziskovalno se ukvarja predvsem s teorijo in zgodovino ter družbenimi razsežnostmi knjižnega jezika z vidika normativistike. V zadnjem času objavlja tudi dela, povezana z normativnimi in jezikovnimi zadregami uporabnikov sodobne slovenščine s perspektive jezikovnosvetovalne dejavnosti.

V četrtek, 10. marca 2022 bo ob 15.30 uri Anja Iskra v okviru Samostojnega raziskovalnega dela III. predstavila svoj doktorat pred oddajo na senat v postopek ocenjevanja in zagovora.

Doktorsko disertacijo z naslovom: Kulturna politika in likovna umetnost v Mariboru v času nemške okupacije 1941-1945 zaključuje na modulu Kulturna zgodovina pod mentorstvom red. prof. dr. Ota Lutharja in somentorstvom izr. prof. dr. Marjete Ciglenečki.

Predstavitev bo potekala po spletni seji ZOOM. Udeležba študentk in študentk na predstavitvah je obvezna v 1. in v 2. letniku študija v okviru Raziskovalnega seminarja I. in II. in se bo beležila s prezenčno listo.

V sredo, 2. marca 2022, ob 11. uri, bo Edvard Šefer na doktorskem študijskem programu 3. stopnje Primerjalni študij idej in kultur, modul Kulturna zgodovina, javno zagovarjal doktorsko disertacijo z naslovom:

Cultural Hystory of training forms (Kata) of Far Eastern self-defense martial arts

[Kulturna zgodovina vadbenih oblik (Kat) daljnovzhodnih samoobrambnih
borilnih veščin].

Mentor: prof. dr. Wojciech J. Cynarski.

Komisija: red. prof. dr. Lev Kreft, red. prof. dr. Oto Luthar, red. prof. dr. Gorazd Meško.

Zagovor bo potekal po spletni seji ZOOM.

V torek, 15. marca 2022, ob 11. uri, bo Marko Levačić na doktorskem študijskem programu 3. stopnje Primerjalni študij idej in kultur, modul Transformacije moderne misli – filozofija, psihoanaliza, kultura, javno zagovarjal doktorsko disertacijo z naslovom:

Ideologija in družbena vez.

Mentorica: red. prof. dr. Alenka Zupančič.

Komisija: red. prof. dr. Mladen Dolar, izr. prof. dr. Peter Klepec, doc. dr. Tadej Troha.

Zagovor bo v Mali dvorani ZRC SAZU*, Novi trg 4, 2. nadstropje, Ljubljana.

*Za vse prisotne na dogodku velja, da morajo izpolnjevati pogoj PCT. Veljavnost pogoja PCT dokazujejo z enim od pogojev, ki so navedeni v 2.členu Odloka o začasnih ukrepih za preprečevanje in obvladovanje širjenja okužb z nalezljivo boleznijo COVID-19, istovetnost pa oseba dokazuje z osebnim dokumentom. V vseh zaprtih javnih prostorih je obvezna kirurška maska ali FFP2 maska in razkuževanje rok. Maske iz blaga niso več dovoljene.

V torek, 15. februarja 2022, ob 11. uri, bo Vesna Krmelj na doktorskem študijskem programu 3. stopnje Primerjalni študij idej in kultur, modul Kulturna zgodovina, javno zagovarjala doktorsko disertacijo z naslovom:

Korespondenca Franceta Steleta kot vir in izhodišče za umetnostnozgodovinsko interpretacijo in zgodovino umetnostne zgodovine na Slovenskem.

Mentor: doc. dr. Luka Vidmar,

somentor: doc. dr. Franci Lazarini.

Zagovor bo v Mali dvorani ZRC SAZU*, Novi trg 4, 2. nadstropje, Ljubljana.

V sredo, 16. februarja 2022, ob 11. uri, bo Aleš Rojc na doktorskem študijskem programu 3. stopnje Primerjalni študij idej in kultur, modul Transformacije moderne misli – filozofija, psihoanaliza, kultura, javno zagovarjal doktorsko disertacijo z naslovom:

Vednost in resnica v Badioujevi filozofiji.

Mentorica: red. prof. dr. Alenka Zupančič.

Zagovor bo potekal hibridno v Mali dvorani ZRC SAZU*, Novi trg 4, 2. nadstropje, Ljubljana in po spletni seji ZOOM.

*Za vse prisotne na dogodku velja, da morajo izpolnjevati pogoj PCT. Veljavnost pogoja PCT dokazujejo z enim od pogojev, ki so navedeni v 2.členu Odloka o začasnih ukrepih za preprečevanje in obvladovanje širjenja okužb z nalezljivo boleznijo COVID-19, istovetnost pa oseba dokazuje z osebnim dokumentom. V vseh zaprtih javnih prostorih je obvezna kirurška maska ali FFP2 maska in razkuževanje rok. Maske iz blaga niso več dovoljene.