Vabimo vas na predavanje, ki ga bo v okviru predmeta Zgodovina, osnove in didaktika leksikologije, leksikografije in slovničarstva imel izr. prof. dr. Kozma Ahačič:

Besedne vrste skozi zgodovino slovenskih slovnic in aktualnost razlikovanja med skladenjsko in oblikoslovno-pomenoslovno delitvijo.

V slovenskem jezikoslovju, pa tudi v šolah, je bila v zadnjih petih desetletjih prisotna predvsem skladenjska delitev besednih vrst. Gre za delitev, ki je dala slovenskemu jezikoslovju teoretično podlago za pomembne raziskave. Zaradi samoumevnosti skladenjske delitve besednih vrst pa smo predvsem v šolstvu delali nekatere poenostavitve v smeri oblikoslovno-pomenoslovne delitve, vendar s premalo zavedanja, da gre za dva le delno prekrivna sistema. S podobnimi težavami smo se srečavali tudi v slovaropisju, saj večina tujih slovarjev dosledno uporablja oblikoslovno-pomenoslovno delitev (tudi SSKJ). Posegi v delitev besednih vrst namreč vplivajo tudi na način opisovanja skladenjskih pojavov. V predavanju bomo najprej na podlagi nekaj primerov preleteli zgodovino razlikovanja besednih vrst, nato pa na primeru razlike med Toporišičevo in novo šolsko slovnico na posameznih primerih predstavili razlike, prednosti in slabosti obeh sistemov.

Predavanje bo v ponedeljek, 16. maja 2022, ob 16. uri, po spletni seji ZOOM.

Kozma Ahačič (27. 4. 1976) je izredni profesor na Podiplomski šoli ZRC SAZU, kjer predava od leta 2014, predstojnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša in raziskovalec v Sekciji za zgodovino slovenskega jezika. Pri raziskovalnem delu se ukvarja predvsem z zgodovino jezikoslovja in zgodovino jezikovne rabe. Je urednik portalov Fran in Franček, sodelavec pri Slovarju slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, pisec sodobnih šolskih slovnic in urednik revije Slovenski jezik / Slovene Linguistic Studies.

Vabljeni!

Vabimo vas na gostujoče predavanje, ki ga bo na modulu Kulturna zgodovina imel dr. Ulf Brunnbauer:

Jugovzhodna Evropa kot laboratorij za raziskovanje migracij: kaj spreminja izseljevanje v zgodbo?

Predavanje v angleškem jeziku bo v torek, 10. maja 2022, ob 13. uri v Mali dvorani ZRC SAZU, Novi trg 4, 2. Nadstropje, Ljubljana.

Ulf Brunnbauer je direktor Leibnizovega inštituta za vzhodno- in jugovzhodno evropske študije v Regensburgu in profesor zgodovine jugovzhodne in vzhodne Evrope na Univerzi v Regensburgu. Doktoriral je iz zgodovine na Univerzi v Gradcu (1999) in se habilitiral na Svobodni univerzi v Berlinu (2006). Njegove raziskave se osredotočajo na družbeno zgodovino jugovzhodne Evrope od 19. stoletja dalje, pri čemer ga posebej zanimajo migracije, delovna razmerja, družinski vzorci, okolje in družbene spremembe. Njegova zadnja knjiga “In den Stürmen der Transformation” predstavlja dolgo zgodovino postsocialistične transformacije na primeru dveh ladjedelnic. Leta 2016 je izšla njegova knjiga “Globalizing Southeastern Europe” o čezmorskem izseljevanju od 19. stoletja naprej.

Lepo vabljeni!

Vabimo vas na predavanje, ki ga bo na modulu Leksikologija, leksikografija, slovničarstvo, imela doc. dr. Nataša Gliha Komac:

O oznakah in označevanju: iz slovaropisne prakse.

Z oznakami so tudi v slovaropisju vedno težave. Da je sporazumevanje lahko karseda učinkovito, jih morata vsaj približno enako razumeti tako tvorec besedila kot njegov naslovnik oz. v kontekstu splošnorazlagalnega slovarja tako redaktor kot jezikovni uporabnik. To v slovaropisni praksi poleg poznavanja družbeno-jezikovnih okoliščin pomeni domišljeno in dodelano tipologijo, ki temelji tako na poznavanju gradiva kot aktualnih teoretičnih izhodišč. V predavanju z naslovom O oznakah in označevanju: iz slovaropisne prakse bodo predstavljene neposredne izkušnje ob leksikografskem delu pri eSSKJ in izpostavljena nekatera vprašanja družbenosti slovenskega (knjižnega) jezika.

Predavanje bo v ponedeljek, 9. maja 2022, ob 16. uri, po spletni seji ZOOM.

Doc. dr. Nataša Gliha Komac je namestnica predstojnika Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Sodeluje pri pripravi novega splošnorazlagalnega slovarja eSSKJ in je članica uredniškega odbora Jezikovne svetovalnice. Od leta 2018 kot neodvisna strokovnjakinja iz Slovenije sodeluje v Odboru strokovnjakov za Evropsko listino za regionalne ali manjšinske jezike pri Svetu Evrope.

Vabljeni!

Obveščamo vas, da bo v ponedeljek, 9. maja 2022, ob 11. uri, Anja Iskra na doktorskem študijskem programu 3. stopnje Primerjalni študij idej in kultur, modul Kulturna zgodovina, javno zagovarjala doktorsko disertacijo z naslovom:

Kulturna politika in likovna umetnost v Mariboru v času nemške okupacije 1941-1945.

Mentor: red. prof. dr. Oto Luthar, somentorica: izr. prof. dr. Marjeta Ciglenečki.

Komisija: dr. Bojan Godeša, red. prof. dr. Tanja Petrović in izr. prof. dr. Polonca Vidmar.

Zagovor bo v Mali dvorani ZRC SAZU, Novi trg 4, 2. nadstropje, Ljubljana.

Vljudno vabljeni.

Vabimo vas na javno predavanje, ki ga bo v okviru smeri Biodiverziteta, ekologija in evolucija na magistrskem študijskem programu Vede o Zemlji in okolju imel izr. prof. dr. Janez Mulec:

Mikrobiologija kraškega podzemlja.

Predavanje bo v četrtek, 21. aprila 2022, ob 10. uri, preko spletne seje ZOOM.

Jamska mikrobiologija je interdisciplinarno področje mikrobiologije in geologije, kjer preučujemo mikroorganizme v jamah in njihove vplive na naravne procese. V predavanju bomo osvetlili zanimive podzemne habitate, kjer naletimo na mikroorganizme, ter pokazali na nekatere njihove značilne predstavnike. V razumevanju vloge mikroorganizmov pri naravnih procesih je še vedno veliko vrzeli, vendar so kljub temu učinki njihovih aktivnosti nemalokrat jasno izraženi. To velja še posebej v primerih neposrednega človekovega vpliva, ki je posledica organskega onesnaženja.

Izr. prof. dr. Janez Mulec je raziskovalec, ki se ukvarja z jamsko mikrobiologijo, delovanjem ekosistemov ter varovanjem narave. Kot član raziskovalne skupine na Inštitutu za raziskovanje krasa ZRC SAZU sodeluje pri bazičnih in aplikativnih raziskavah. Je nosilec predmeta Mikrobiologija okolja na magistrskem študijskem programu Vede o Zemlji in okolju na Podiplomski šoli ZRC SAZU.

Vabljeni!

Vabimo vas na predavanje, ki ga bo na modulu Slovenske študije – tradicija in sodobnost imela red. prof. dr. Marjetka Golež Kaučič:

Misliti živali skozi folkloro in poezijo.

Predavanje bo v četrtek, 14. aprila 2022, ob 16. uri, po spletni seji ZOOM.

Živimo v času, ko se razmerja med vrstami na novo definirajo, tudi na podlagi vdiranja človeka v naravne habitate živali, kar je posledično prineslo tudi razmah epidemije koronavirusa in zato izrazitega preloma z dominacijo človeške vrste nad drugimi in možnost vzpostavitve novih razmerij z živalmi. Žival naj bi v razmerju z nami delovala kot sorodnik, kot oseba, ki ima intrizično vrednost v večvrstni skupnosti.

V predavanju se bomo osredotočili na analizo ljudskih pesmi, v katerih imajo središčno vlogo živali in ugotavljali, kakšna so razmerja med človekom in živaljo v njih, in tudi ali so v njih že kritike antropocentrizma ali vsaj empatični odmevi. V drugem delu predavanja, pa se bomo posvetli poeziji dveh pesnic Alenke Jovanovski in Vesne Liponik, ki ne tematizirata več živali kot simbolične reprezentacije za nekaj ali nekoga drugega, pač pa so v njih živali realna bitja, predstavniki vrste ali celo posamezniki in posameznice. Ob tem razmišljamo še o vprašanju moči poezije, o tisti resnični moči poezije, ki bi morda lahko vplivala na spremembo obstoječih razmerij med vrstami v t. i. novi ekološki paradigmi.

Dr. Marjetka Golež Kaučič je redna profesorica za folkloristiko na Podiplomski šoli ZRC SAZU in znanstvena svetnica na Glasbenonarodopisnem inštitutu ZRC SAZU. Intenzivno preučuje vloge in pomene živali v folklori in literaturi tudi na podlagi novih teoretskih konceptov zoofolkloristike, ekokritike, kulturne in kritične animalistike ter z uporabo filozofskega diskurza.

Vabljeni!

Vabimo vas na predavanje, ki ga bo v okviru predmeta Terminologija in terminografija imela doc. dr. Mojca Žagar Karer:

Terminološka načela in izbira prednostnega termina.

Namen vsakega terminološkega dela je omogočiti uspešno strokovno sporazumevanje. To velja za obstoječo terminologijo in tudi za tisto, ki šele nastaja. Urejena in usklajena terminologija ima pozitivne učinke tudi izven matične stroke, saj so uporabniki terminologije poleg področnih strokovnjakov pogosto tudi strokovnjaki sorodnih strok, prevajalci, lektorji in ostali. V predavanju bo predstavljen normativni vidik terminologije in mehanizem odločanja o prednostnih terminih, ki temelji na terminoloških načelih. Terminološka načela niso obvezujoča, so pa koristna pri odločanju o najustreznejšem terminu, saj se je z njihovim upoštevanjem mogoče izogniti arbitrarnim in nepremišljenim rešitvam. Na podlagi aktualnih primerov iz terminološke prakse bodo predstavljena štiri najpomembnejša terminološka načela, in sicer načelo ustaljenosti, načelo gospodarnosti, načelo jezikovnosistemske ustreznosti in jezikovnokulturno načelo.

Predavanje bo v ponedeljek, 11. aprila 2022, ob 16. uri, po spletni seji ZOOM.

Doc. dr. Mojca Žagar Karer je vodja Terminološke sekcije na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Kot soavtorica ali sourednica je sodelovala pri Gledališkem terminološkem slovarju, Terminološkem slovarju avtomatike, Pravnem terminološkem slovarju in Terminološkem slovarju betonskih konstrukcij. Samostojno ali skupaj s sodelavci vodi delo za Kriminalistični terminološki slovar, Kamnarski terminološki slovar ter za 2. izdajo Gledališkega terminološkega slovarja. Skupaj s sodelavci odgovarja na terminološka vprašanja v Terminološki svetovalnici na spletišču Terminologišče. Je članica koordinacijskega odbora Historičnega seminarja ZRC SAZU in uredniškega odbora publikacije Historični seminar. Je tudi članica širšega sestava Pravopisne komisije, uredniškega sveta Slovarja slovenskega knjižnega jezika (eSSKJ) in uredniškega odbora portala Fran. Od leta 2013 je članica Terminološke komisije pri Mednarodnem slavističnem komiteju, od leta 2018 pa je članica upravnega odbora EAFT (European Association for Terminology).

Vabljeni!

Vabimo vas na predavanje na modulu Literatura v kontekstu, ki ga bo imel gostujoči predavatelj dr. Joseph Grim Feinberg:

Karel Teige, češka avantgarda in »nova ljudska kultura«.

Predavanje bo v angleškem jeziku v torek, 29. marca 2022, ob 15. uri, v Mali dvorani ZRC SAZU, Novi trg 4, 2. nadstropje, Ljubljana.

Ker se je avantgarda predstavljala kot upor zoper tradicijo, jo radi vpletamo v zgodovinske pripovedi o progresivnih ustvarjalnih posameznikih, ki kljubujejo konservativnemu ljudskemu okusu in tradiciji. Če smo pozornejši, pa se nam razkrije veliko kompleksnejše razmerje med avantgardo in pojmom folklore. Medtem ko nam lahko folklora v nekaterih oblikah velja za utelešenje vsega najslabšega v sočasni umetnosti in družbi, se v drugih oblikah izkaže za alternativni vir kolektivne, praznične zavesti, ki lahko moderno družbo reši njene lastne podhranjenosti. Predavanje se posveča pojmovanju »ljudskega« in »ljudske kulture« v spisih osrednjega teoretika češke avantgarde Karla Teigeja. Teige je v pojmu »nove ljudske kulture« videl vir kolektivne politične subjektivitete zunaj tradicionalnih okvirov politike in umetnosti, na tej podlagi pa je obravnaval poetične in iracionalne razsežnosti vsakdanje subjektivitete kot pogoje za revolucioniranje sveta.

Joseph Grim Feinberg je raziskovalec na Filozofskem inštitutu Češke akademije znanosti in urednik revije Contradictions/Kontradikce. Je avtor knjige The Paradox of Authenticity: Folklore Performance in Post-Communist Slovakia (2018) in sourednik zbornika Karel Kosík and the Dialectics of the Concrete (2022). Trenutno soureja angleški prevod knjige Karla Teigeja Jarmark umění (Umetnostni trg), ki je pred izidom.

Vabljeni!

Vabimo vas na predavanje, ki ga bo v okviru predmeta Leksikologija, leksikografija in slovničarstvo sodobnega jezika imela red. prof. dr. Andreja Žele:

Pomenska usmerjenost oz. vezljivost besed kot osnova za razumevanje nekaterih skladenjskih vprašanj.

Predavanje bo v ponedeljek, 28. marca 2022, ob 16. uri, po spletni seji ZOOM.

Predstavljena bo zlasti glagolska in neglagolska vezljivost (vs. družljivost) kot bistvena pomensko-skladenjska osnova za ustvarjanje in oblikovanje slovenske skladnje na vseh ravneh, od besedne zveze do besedila.

Dr. Andreja Žele je redna profesorica za slovenski jezik na Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Dopolnilo pa sodeluje pri nastajanju novega razlagalnega slovarja slovenskega knjižnega jezika NSSKJ na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.

Vabljeni!

Vabimo vas na predavanje, ki ga bo v okviru modula Leksikologija, leksikografija, slovničarstvo imela izr. prof. dr. Helena Dobrovoljc:

Ključna beseda »covid-19«: jezikovno svetovanje in zadrege govorcev slovenščine v obdobju pandemije koronavirusa z vidika teorije jezikovnega menedžmenta.

Predavanje bo v ponedeljek, 14. marca 2022, ob 16. uri, po spletni seji ZOOM.

V predavanju bo prikazana jezikovnosvetovalna dejavnost z vidika teorije jezikovnega menedžmenta. Jezikovno svetovanje je organizirano kot intervencijski spletni svetovalni servis, hkrati pa predstavlja avtorefleksivni vir jezikovnih zadreg, uporabljen pri prenovi kodifikacije. Prenova poteka po raziskovalnem pristopu – upoštevane so tudi jezikovne variacije v jeziku, skozi katere raziskovalci analizirajo interese jezikovne skupnosti. Odgovarjanje na jezikovna vprašanja poteka celovito, saj upoštevamo tako sociolingvistične kot tudi sociokulturne značilnosti komunikacijskih procesov, v katerih se vprašanja porajajo. Prikazana je dinamika delovanje Jezikovne svetovalnice v obdobju pandemije koronavirusne bolezni covid-19, tj. od marca 2020 do marca 2022.

Helena Dobrovoljc je raziskovalka sodobnega slovenskega knjižnega jezika ZRC SAZU, višja znanstvena sodelavka Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša in sodelavka modula Leksikologija, leksikografija, slovničarstvo na Podiplomski šoli ZRC SAZU in predavateljica na Fakulteti za humanistiko Univerze v Novi Gorici. Je vodja Pravopisne sekcije Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša in Pravopisne komisije pri SAZU in ZRC SAZU. Raziskovalno se ukvarja predvsem s teorijo in zgodovino ter družbenimi razsežnostmi knjižnega jezika z vidika normativistike. V zadnjem času objavlja tudi dela, povezana z normativnimi in jezikovnimi zadregami uporabnikov sodobne slovenščine s perspektive jezikovnosvetovalne dejavnosti.