Arhivi: Moduli

Preučujejo regionalni razvoj in regionalno politiko, družbene in prostorske spremembe, kot so podnebne, okoljske, demografske spremembe, gospodarske krize, naravne nesreče, kulturni vidiki pokrajin … Prostor obravnavajo celostno, od fizičnogeografskih dejavnikov (geologija, geomorfologija, biotska raznovrstnost, ekosistemske storitve) do družbenogeografskih dejavnikov, kot so družbeno-ekonomski in kulturni procesi v posameznih območjih. S svojimi znanji skušajo študentke in študnete usmeriti v prepoznavanje prostorskih procesov ter v procesom in specifičnemu prostoru prilagojeno upravljanje s prostorom.

Raziskave obsegajo paleontologijo, paleoekologijo, paleobiogeografijo in biostratigrafijo izbranih skupin organizmov (diatomej, silikoflagelatov, radiolarijev, foraminifer, mehkužcev, koral in vretenčarjev), sedimentarno geologijo mezozojskih in kenozojskih karbonatnih platform in bazenov ter geobiologijo terciarnih in recentnih terestričnih karbonatov ter geoarheologijo. Organizmi, ki jih preučujejo delavci in delavke inštituta, so živeli v različnih okoljih: na kopnem (dinozavri in drugi kredni vretenčarji, kvartarni sesalci), v plitvih priobalnih morjih (bentosne foraminifere, korale, spongije, mehkužci) in v globljemorskih intrakontinentalnih bazenih in oceanih (radiolariji, diatomeje, planktonske foraminifere), zato njihove ostanke najdemo v zelo raznolikih sedimentnih kamninah. V zadnjih desetih letih inštitut daje poseben poudarek sedimentologiji. Raziskave, ki vključujejo tako poznavanje sedimentoloških značilnosti kamnin kot tudi starosti, diverzitete in ekologije fosilnega inventarja, omogočajo celovito interpretacijo in rekonstrukcijo različnih sedimentacijskih okolij, ugotavljanje njihovega medsebojnega geografskega položaja po časovnih presekih in rekonstrukcijo kompleksne geološke zgodovine določenega ozemlja. Njihove raziskave pretežno financira Javna agencija za raziskovalno dejavnost (ARRS), deloma pa različni tržni projekti. Predavatelji in predavateljice imajo široko mednarodno mrežo. Imajo pedagoške izkušnje na slovenskih univerzah in univerzah v tujini ter so sodelovali pri mentorstvih številnih študentk in študentov tako na dodiplomski kot podiplomski stopnji.

Preučujejo vzorce biotske raznovrstnosti in procese, ki to raznolikost spreminjajo. Poznavanje vzorcev in procesov omogoča napovedovanje sprememb v biotski raznovrstnosti kot odziv na okoljske spremembe. Pridobljeno znanje je podlaga za raziskave v naravovarstveni biologiji, s katerimi prispevajo k ohranjanju biotske raznovrstnosti v Sloveniji in po svetu. Njihove raziskave delno financira Javna agencija za raziskovalno dejavnost (ARRS), deloma pa različni nacionalni in mednarodni temeljni in aplikativni projekti. Predavatelji in predavateljice imajo široko mednarodno mrežo raziskovalnih sodelovanj in mentorstev. Imajo pedagoške izkušnje na slovenskih univerzah in v tujini, mentorirali so številne študentke in študente, od dodiplomske do doktorske stopnje. Njihovi študenti in študentke bodo seznanjeni s trenutno metodologijo in najnovejšimi raziskovalnimi rezultati.

Modul ponuja širok potencial, kjer predstavlja omejitev za pridobivanje praktičnega znanja zgolj motivacija študenta oz. študentke za raziskovalno delo. Zaradi raznolikosti oz. multidisciplinarnosti krasoslovja je na voljo veliko aktualnih in praktičnih raziskovalnih vsebin, ki se tičejo proučevanja in upravljanja s kraškimi vodami, naravno in kulturno dediščino na krasu ter (turističnimi) jamami. V izrazito temeljne raziskave so vključene zlasti vsebine geomorfologije krasa, fizikalne speleologije in speleogeneze ter proučevanje tektonskih struktur na krasu. Vsem študentom in študentkam predstavimo raziskovalno delo v kemijskem in mikrobiološkem laboratoriju, bolj motiviranim pa omogočamo tudi izvedbo individualnih naprednejših raziskav, če je pri tem možno zagotoviti varnost.

Raziskave obsegajo paleontologijo, paleoekologijo, paleobiogeografijo in biostratigrafijo izbranih skupin organizmov (diatomej, silikoflagelatov, radiolarijev, foraminifer, mehkužcev, koral in vretenčarjev), sedimentarno geologijo mezozojskih in kenozojskih karbonatnih platform in bazenov ter geobiologijo terciarnih in recentnih terestričnih karbonatov ter geoarheologijo. Organizmi, ki jih preučujejo delavci in delavke inštituta, so živeli v različnih okoljih: na kopnem (dinozavri in drugi kredni vretenčarji, kvartarni sesalci), v plitvih priobalnih morjih (bentosne foraminifere, korale, spongije, mehkužci) in v globljemorskih intrakontinentalnih bazenih in oceanih (radiolariji, diatomeje, planktonske foraminifere), zato njihove ostanke najdemo v zelo raznolikih sedimentnih kamninah. V zadnjih desetih letih inštitut daje poseben poudarek sedimentologiji. Raziskave, ki vključujejo tako poznavanje sedimentoloških značilnosti kamnin kot tudi starosti, diverzitete in ekologije fosilnega inventarja, omogočajo celovito interpretacijo in rekonstrukcijo različnih sedimentacijskih okolij, ugotavljanje njihovega medsebojnega geografskega položaja po časovnih presekih in rekonstrukcijo kompleksne geološke zgodovine določenega ozemlja. Njihove raziskave pretežno financira Javna agencija za raziskovalno dejavnost (ARRS), deloma pa različni tržni projekti. Predavatelji in predavateljice imajo široko mednarodno mrežo, pedagoške izkušnje na slovenskih univerzah in univerzah v tujini ter so sodelovali pri mentorstvih številnih študentk in študentov tako na dodiplomski kot podiplomski stopnji.

Preučujejo vzorce biotske raznovrstnosti in procese, ki to raznolikost spreminjajo. Poznavanje vzorcev in procesov omogoča napovedovanje sprememb v biotski raznovrstnosti kot odziv na okoljske spremembe. Pridobljeno znanje je podlaga za raziskave v naravovarstveni biologiji, s katerimi prispevajo k ohranjanju biotske raznovrstnosti v Sloveniji in po svetu. Njihove raziskave delno financira Javna agencija za raziskovalno dejavnost (ARRS), deloma pa različni nacionalni in mednarodni temeljni in aplikativni projekti. Predavatelji in predavateljice imajo široko mednarodno mrežoso delovanj in mentorstev, imajo pedagoške izkušnje na slovenskih univerzah in v tujini, mentorirali so številne študente in študentke, od dodiplomske do doktorske stopnje. Študentke in študenti bodo tako seznanjeni s trenutno metodologijo in najnovejšimi raziskovalnimi rezultati.

Njihove raziskave temeljijo na trdnih etičnih načelih, ki zavračajo esencializme, spolno in versko nestrpnost ter poglede na svet, ki so bili značilni za kolonializem in imperializem.

Povezava na program Antropološke in prostorske raziskave, v katerem sodeluje večje število predavateljev in predavateljic z antropološkega modula na Podiplomski šoli ZRC SAZU.